NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 26-apr
  • VegaFriday v Mariboru

  • sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • sreda 01-maj
  • Med naravo in kulturo

  • petek 03-maj
  • Človek in čas

  • nedelja 05-maj
  • Razstava Interspace

  • sreda 08-maj
  • Razširjeni vid

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kam naj grem?   
    četrtek, 3. februar 2005 @ 21:48 CET
    Uporabnik: navihana

    * Poezija, pesmi in verziBili so dnevi,
    bile so noči,
    ko si bil z menoj ti.

    Bile so ure,
    ki jih ne bom pozabila
    najlepši spomini,
    v njih se bom utopila.

    Zdaj te več ni.
    Ni te tu, odšel si.
    Sam, na drugo stran..

    Ne razumem zakaj,
    zakaj si zdaj tam?
    Še sama ne vem zakaj boli tako..
    zakaj boli tako močno?

    Brez tebe, bom izgubila vse,
    kar sem kdaj imela in kar še hranim.
    Brez tebe, zakaj bi sploh živela še?
    Komu ljubezen naj podarim?

    Brez tebe ni več razloga,
    vse izgubi pomen.
    brez tebe me leteča preproga,
    odnese v mrtvi sen..

    ***kam naj grem?***

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja navihana
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050203214843844

    No trackback comments for this entry.
    Kam naj grem? | 15 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: asta dne petek, 4. februar 2005 @ 08:08 CET
    Draga Navihana,

    pojdi v svoje srce. To je edina pot. Tam je mir,
    bolečina izgine, tam boš našla pomen vsega, našla
    boš odgovor, komu podariti ljubezen.

    Spomini naj ostanejo in z njimi hvaležnost za vse,
    kar je lepega bilo.

    Pozdrav, asta




    Kam naj grem?

    Prispeval/a: navihana dne petek, 4. februar 2005 @ 20:44 CET
    asta, pa je res to tako lahko?


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: stojči dne sobota, 5. februar 2005 @ 12:38 CET

    Ljubica navihana ti sprašuješ:

    "Komu ljubezen naj podarim?"

    Odpri oči
    in najprej sebi podari
    svojo ljubezen,
    potem bodo pravi ljubimci prišli :)

    sicer si pa tukaj že dobila
    kar nekaj modrih nasvetov,
    ti pa še vedno jokaš. ;(

    Le zakaj?



    ---
    stojči


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: titanic dne sobota, 5. februar 2005 @ 22:52 CET
    Draga Navihana!
    Lepo, da si se spet oglasila s pesmico, ki je polna bolečine. Vendar bolečina mora biti, da človek zraste in vscveti. Nobeno rojstvo ni brez bolečine.

    Tudi sama sem bila žalostna, ko sem izgubila nekaj, kar sem mislila, da sem imela. Potem sem videla, da ni bilo nikoli niti moje. Močno sem se motila.

    Mnogokrat sem izgubljala, a vsakič ko sem se poslovila, sem dobila nekaj novega, boljšega, lepšega. Ko se ena vrata zaprejo, ne smemo gledati v zaprta vrata, ampak se moramo obrniti drugam, ker so tam že druga odprta. Če se ne obrnemo, ne moremo videti poti, ki nam kažejo odprta vrata na drugi strani.

    Vse se menja, tako se ljudje tudi srečujemo in poslavljamo v svojem življenju ter gremo naprej svojo pot, kar je tudi prav. Nikogar ne smemo zadrževati, če želi oditi. Naj gre, če čuti, da mora, pa če je nam še tako zelo hudo, naj gre....

    Vsak človek ali žival nas lahko zapusti, zato se ne smemo vezati na nobeno živo bitije, ne na neživo. Vsaka navezanost in lastninjenje nam povzroča bolečino ob izgubi. Že v naprej se sami obsodimo na žalost in trpljenje. Ne moremo si lastiti nič. Vse lahko izgubimo, le sebe ne moremo, sebe nosimo vedno kamor gremo, s seboj. Zato moramo biti prijazni do sebe in si privoščiti najboljše. Moramo se spoštovati in biti zadovoljni sami s seboj, saj le tako lahko izvršujemo namen, ki smo si ga zastavili. Bog lahko deluje skozi nas le, če smo zadovoljni, srečni, odprti in ljubeči. Le tako smo lahko koristni in "uporabni".

    Ko ne vem kam naj grem, kaj naj naredim, ne naredim nič, dokler ne dobim znaka, ki mi ga pošljejo angeli. Počakam in ko poslušam svoje srce, ki me usmeri tja, kjer delujejo angeli, dobim navodila in jih ubogam. Ne sprašujem ljudi, saj oni ne vedo zame, katera pot je prava. Vprašam Boga, svoje srce, in mi pove takrat, ko se umirim, ustavim in prisluhnem.

    Srečno pot tebi, zaupaj si in šla boš po pravi poti sigurno, lepo te pozdravlja, Titanic


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: navihana dne nedelja, 6. februar 2005 @ 22:41 CET
    Hvala, vam za vse nasvete in pojasnila... dejansko sama nimam moči, da bi se borila proti temu, mogoče se niti nočem borit.. in še naprej upam.. to je na nek način zasidrano vame.. dvomim, da bo kdaj našlo pot in šlo ven iz mene.

    Sem še kar trdna oseba, vsaj kar se tiče občutenj in odločitev.
    Včasih sem mogoče nekoliko tragična in se nagibam h koncu... ampak tako živim, če je prav ali ne..
    Zato se na tak način razpišem v pesmih.. ki pa so take.. kot jih občutim v tistem trenutku, ko jih pišem. Vsekakor pa sem potrebna ljubezni in če me zapusti oseba, ki jo imam najrajši, na koga se naj potem obrnem? Pravzaprav nisem o tem nikoli premišljevala... kam naj grem, ko izgubim tisto, kar se mi zdi najbolj pomembno? Mogoče tu nasveti niso dovolj, nekako se mi zdi, da bi potrebovala nekoga, ki bi mi to pokazal... in tako osebo iskati v množici je težko..


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: en_bk dne ponedeljek, 7. februar 2005 @ 14:26 CET
    Draga navihana

    Ko sem nezadovoljen s seboj, se le-to odraža na mojem obrazu, v mojem obnašanju. Nimam nasmeha za nikogar, niti prijazne besede. Tudi dobim ne nasmeha, niti prijazne besede od nikogar...takrat. Ko sem zadovoljen s seboj, delim nasmehe in prijazne besede. In jih dobim.
    Je enako z ljubeznijo.
    A kako ljubiti sebe? Kako sebe postaviti na prestol svojega življenja?
    Hehe. Obstaja enostaven recept.
    Živeti vseh tisoč in tisoč receptov s skupnim naslovom: Kako očistiti ogledalo, da v njem zagledam...sebe...vsak trenutek.
    Najbolj udarni postopki in čistila za vsaj grobo čiščenje bi lahko bili mogoče:
    najti stik z Bogom ali kakorkoli ga že imenuješ in karkoli ti že predstavlja in mu zaupati,
    jemati življenje kot darilo in ga tako spoštljivo tudi živeti,
    uveljavljati in izpolnjevati /jaz jih imenujem vrednote in lastnosti/ iskrenost, spoštovanje, zaupanje, sprejemanje.../še kaj, recimo blagost, prijaznost, vztrajnost..., pa se ne spomnim ta trenutek/ vedno na sebi,
    in na drugih,
    se naučiti nauka vsake lekcije,
    ja, pa odpuščanje sebi in drugim,
    ko ti je težko ali hudo od bolečine ali samopomilovanja, obrni pogled navzdol, ne navzgor...jim je še težje nekaterim,
    in tako naprej in naprej in naprej.
    Ja, praviš, da bi potrebovala nekoga, ki bi ti pokazal.
    Bi bil Miran primeren?

    Imej se...kot želiš

    en bk




    Kam naj grem?

    Prispeval/a: navihana dne ponedeljek, 7. februar 2005 @ 21:11 CET
    hmm.. ne Miran ne... samo ena oseba me lahko tega nauči..
    Gospa Izkušnja, se mi zdi :D

    vseeno hvala


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: en_bk dne sreda, 9. februar 2005 @ 12:40 CET
    Draga Navihana

    Jaz sem samo en bk, ki z razmišljanjem še vedno ni čisto na ti. Saj ne da se ne bi trudil, o ja, se, a mi kar ne uspe zvoziti ovinka z odgovori, ki jih iščem. Vedno se zaletim v nova vprašanja. In ko začnem razmišljati o njih, me v zasedi čaka nov ovinek. In ko...še dobro, da se vedno kaj dogaja. Ali me premami vonj ivanjščice na cvetličnem vzorcu, ali čudovit metulj v rjavih barvah, pa se zapodim za njim...tako...iz otroške razposajenosti, ali mi vrana prinese gozdno jagodo, ali.... In preneham z razmišljanjem.
    Veš, zadnjič ali čisto drugič sva malce kramljala z gospo Izkušnjo. Kot stara prijatelja. Je ena hecna češplja. Samo malo obrne obraz, pa je že čisto spremenjena. Enkrat je bjonda, v naslednjem trenutku striga, še navadiš se ne je že brineta, pa đofa, celo plešasta, če pripreš oči in jih vržeš v levo. Ma, me spominja na stekleno prizmo, ki razsuje belino v mavrico, res.
    Rada pripoveduje zgodbice. Kot slap je. Zatrjuje, da je vse res, jaz ji pa verjamem, kaj pa naj. In jo poslušam.
    Pripovedovala mi je o mladi deklici, ki je potrebovala ljubezen. Doma je ni dobila, pa tako se je trudila zanjo. Zaljubila se je v fanta, pa jo je zapustil. Zaljubila se je v drugega fanta, pa jo je zapustil. Tudi tretji. Prepričana, da ni vredna ljubezni, je storila bridki konec.
    Pripovedovala mi je o mladi deklici, ki je potrebovala ljubezen. Doma je ni dobila, pa tako se je trudila zanjo. Zaljubila se je v fanta, pa jo je zapustil. Zaljubila se je v drugega fanta, pa jo je zapustil. Tudi tretji. Prepričana, da so vsi moški prasci, je ostala sama do enega konca.
    Pripovedovala mi je o mladi deklici, ki je potrebovala ljubezen. Doma je ni dobila, pa tako se je trudila zanjo. Zaljubila se je v fanta, pa jo je zapustil. Zaljubila se je v drugega fanta, pa jo je zapustil. Tudi tretji. Je rekla, da je dovolj, da se ne gre več. Začela je iskati, spraševati, se spraševati, učila se je, tehtala, se spuščala vase, sprejemala in odpuščala, se spreminjala. Zaljubila se je vase. Zaljubila se je v fanta in ostala sta skupaj do enega drugega konca.
    Pripovedovala mi je o mladi deklici...res rada pripoveduje.
    Vprašal sem Konfuzija, mojega prijatelja, ali je učiteljica po poklicu.
    Vsak da je moj učitelj, če hočem. Da se lahko naučim, kar hočem...mi je odvrnil.

    en bk


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: navihana dne četrtek, 10. februar 2005 @ 20:38 CET
    Dragi učitelj,
    kaj ste pa mene želeli naučiti s to zgodbico?


    navihana


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: en_bk dne petek, 11. februar 2005 @ 09:47 CET
    Jaz? Jaz sem samo en bk, draga navihana.


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: titanic dne petek, 11. februar 2005 @ 11:33 CET
    Pozdravljena, Navihana!
    Takole berem komentarje, ki jih pišeš ti in ki jih pišemo drugi tebi. En-bk ti je napisal zgodbo, ki mu je verijetno prišla na misel, da bi ti jo posredoval.
    Učitelji smo pa itak vsi drug drugemu, če se želimo kaj naučiti. Samo odprti moramo biti in željni se spremeniti, pa gre.
    Pozdrav, Titanic


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: navihana dne petek, 11. februar 2005 @ 19:23 CET
    to že, ampak, če se mu je ta zgodba utrnila, se mu je utrnila zaradi tega, ker je želel z njo neki povedat oz. me nekaj naučit. Zato se mu je utrnila, ker je razmišljal o meni.. in jaz bi rada vedla, če si jo pravilno razlagam..

    LP


    Kam naj grem?

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 11. februar 2005 @ 19:48 CET
    draga Navihanka,
    tvoj opis stanja tvoje duše si res mojstrsko opisala in moram priznati, da so se me tvoje besede globoko dotaknile; kar govori tvoja duša sem v preteklosti nič kolikokrat preživljal in si nabiral iskušnje, a me kljub številnim iskušnjam to ni ozdravilo. Nekaj časa sem bil po taki iskušnji sam, a spet se je ponovilo; iskra, ogenj, žerjavica in spet ogenj ljubezni ugasne. Odšla je, odšle so; ene z pojasnilom, druge brez. Bil sem za iskušnjo bogatejši, vendar še vedno ne svoboden. Mislil sem si, da bo naslednič prišla tista prava karmičn, ki me bo rešila sebe samega. Prišla je, a tudi ta je odšla. In kar naenkrat v hipu sem dojel da mi vse moje in iskušnje drugih ne dajejo rešitve, in kaj zdaj?

    To centralno vprašanje mojega stanja duše me je tako izmučilo, da sem zapadel v hudo krizo smisla vsega, a izgubil sem vso zaupanje v nasprotni spol. Nekega dne, pa sem se usedel v svojo sobo in tako čisto "spontano" začel moliti k Gospodu ( prvič v življenju in povsem iskreno): "Če res obstojaš, zakaj se meni nenehno ponavljajo te kalvarije, ki si jih ne želim?" zaslišal sem mentalno Njegove misli:" Te bolečine si ustvarjaš sam, ker misliš da brez nje ne moreš živeti, a to dopuščam, da boš zopet našel mene!? Prva moja reakcija je bila negativna; hvala lepa za tako pomoč, sem si mislil... Potem sem Ga nagovarjal naj mi vendar pokaže kje je tista, a nič. Nastala je tišina. Ko sem naenkrat dojel, da se moram vse te vezanosti za katere sem mislil, da brez njih ali nje ne morem živeti, da...

    Spomnil sem se besed iz Svetega pisma, ko Gospod govori:"Kdor se v Meni odreče... bo imel življenje večno..."

    tako sem spontano začel moliti:" Gospod dovoli da ta trenutek vstopim v Tvojo ljubezen in voljo......, čez pet , deset minut sem začutil kako v mene vstopa mir... bolečina srca je začela popuščati... solze so pritekle...olajšanje. Izgovoril sem na glas:" V tebi Gospod se ta trenutek odpovedujem nje, njega ...povedati ime... naj me zapusti dokončno.... samo da me ti Gospod ne zapustiš..., hvali ti Gospod da si z menoj... jan se zgodi Tvoja volja....Amen.
    poskusi tole, draga Navihanka. Mene je rešilo za vedno...
    želim ti vse dobro,
    Miran.



    Kam naj grem?

    Prispeval/a: titanic dne sobota, 12. februar 2005 @ 21:21 CET
    Pravilno je vse, kar čutimo takrat, ko se zavemo svojega srca. Pravilno je vse, kar menimo, da je pravilno za nas. Morda ni pravilno za koga drugega. Moja resnica je samo moja in ni rečeno, da je tudi tvoja ali od koga drugega. Zaupati moramo sebi, svojemu notranjemu glasu prisluhniti in iti naprej, neglede na to, kaj pravijo drugi.

    Lp Titanic



    Kam naj grem?

    Prispeval/a: navihana dne nedelja, 13. februar 2005 @ 19:47 CET
    Titanic, hvala za podporo.. tudi sama tako mislim, predvsem zadnje čase sem na tem. Čutim in upam, da moji čuti še prav čutijo.
    heh kako veš, da čutiš prav?


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,60 seconds