dragi Stojči,
zanimivo razmišljanje kako priti do Boga. Obstaja pa tudi nauk, ki so ga modri imenovali "teofanija" to pomeni: ponovni prikaz Božanskega človeka. Ta nauk je tako obsežen, tako velik in zapleten, da ga je v celoti nemogoče spoznati.

Človek je ustvarjen tako, da kar se tiče bistva, ki je v njegovi notranjosti, ne more umreti, ker lahko veruje v Boga in Ga ljubi, ter se tako spoji z Bogom s pomočjo vere in ljubezni, a povezati se z Bogom, pomeni življenje večno. Ta notranja Bit je v vsakem človeku. Naša notranja Bit se imenuje duh, ki ima nalogo da dela koristna dela v duhovnem svetu. Zunajno; razum, psiha se imenuje telo, to se odvrže ko človek umre. Ta notranja Bit ("odsev tvojega oceana srca") je nato dober duh in angel če je bil človek na tem svetu dober človek, a hudi duh,če je bil človek na tem svetu hudoben.

Človeški duh se po smrti telesa pojavi v duhovnem svetu v človeški obliki, prav takšni kot na tem svetu. Uživa, prav tako, ima sposobnost vida, sluha, govora in občutenja kot za časa življenja na tem svetu, ter v popolnosti ohrani vso sposobnost mišljenja, hotenja in delovanja kot za časa bivanja na tem svetu. Torej ostane mu vse, razen fizičnega telesa, ki ga je imel na tem svetu. To telo zapusti ko umre in nikoli več ga ne prevzame. Pod vstajenjem se razume to nadaljevanje življenja. To kar ljudje ne verujejo, da ne bodo ponovno vstali preden nastopi zadnja sodba, ko bodo propadle vse vidne stvari sveta, je zaradi tega ker ne razumejo Besede Božje in ker čutni ljudje vstavljajo v svoje prepričanje življenje v telo, ter verujejo da bi bilo s človekom konec, če telo ne bi ponovno oživelo.

Življenje človeka po smrti je življenje njegove ljubezni in življenje njegove vere; kakršna je njegova ljubezen in kakršna je njegova vera ko je na tem svetu, takšno mu življenje ostane v večnosti: peklensko življenje ostane tistim, ki so nadvse ljubili sebe in ta svet, a nebeško življenje tistim kateri so ljubili Boga nadvse, a bližnjega kot samega sebe. Ti zadnji so tisti ljudje kateri imajo vero. Življenje nebes je življenje v večnosti, a življenje pekla je tisto katero se imenuje večna smrt. Da človek živi po smrti, je danes dovolj pričevanja mnogih na tem svetu, a to nas še posebaj uči Beseda Božja ko reče: da Bog ni Bog mrtvih, ampak živih (Evangelij po Mateju 22, 32); da je bil Lazar po smrti prenešen v nebesa, a bogataš vržen v peklensko sfero (Lukov Evangelij 16,22. 25 in dalje); da so Abraham, Izak in Jakob v kraljestvu nebeškem (Evangelij po Mateju 8, 11; 22, 31. 52; Luka 20, 37. 58); da je Jezus rekel razbojniku:
"Danes boš z menoj v raju." (Evangelij Luka 23, 43).

Današnji drugi prihod Gospoda ni neko ponavljanje prvega, ki je bilo v telesu. Drugi prihod ne vključuje utelešenje. Vendar je, tako kot pri prvem prihodu uporabljen s pomočjo omejenih posrednih človeških sredstev. Preko device Marije je prišlo do božanskega utelešenja v običajnem smislu utelešenja. Na tak način je božanski red ostal neprekinjen. Tako človeška vera ni bila na noben način prisiljena s kakšnim spektaklom Božanskega prikazovanja: vera je bila spodbujena s tem ko so ljudje poslušali in bili priče Njegovih del, ko so Ga spoznavali, so se lahko osebno prepričali, da je On utelešeni Bog. Drugi prihod, ki je že tukaj, se ne dogaja v neki osebi, ampak Besedi katera je od njega in katera je On sam.
In zato lahko vsakdo komunicira s Njim. Bistveno je, da se izreče v tišini ali na glas naslednje besede: "Kaj želiš od mene, Gospod moj?" Odgovor lahko pride takoj ali pa kasneje. Direktno ali indirektno.

Pa še nekaj o volji in razumu.
Vsak človek ima dve sposobnosti katere ustvarjajo njegovo življenje: eno imenujemo volja, a drugo razum.Razlikujeta se med seboj, vendar sta ustvarjeni, da sta eno, pa kadar sta eno, se imenujeta zavest. Torej sta človeška zavest in v tem je celoteno človeško življenje. Kakor vse stvari v vesolju, ki so v harmoniji s redom Božjim, so v sorazmerju s dobrim in resnico, tako so vse stvari v človeku v sorazmerju na voljo in razum, saj je dobro duše in srca-dobrota, ki je v nas, je stvar človeške volje, a resnica je, tista, ki je v človeku, stvar njegovega razuma. Ti dve sposobnosti so kot posoda katera sprejema dobro in resnico, in so osnove; volja je posoda katera sprejema vse kar je dobro, a razum je posoda za sprejemanje resnice. Dobrota duše in srca in resnice obstaja samo pri človeku. Izven njegove in razuma ni Ljubezni niti vere, kajti ljubezen pripada dobroti in dobrota pripada ljubezni, a vera pripada resnici in resnica pripada veri. Ker so vse stvari v vesolju v sorazmerju z dobroto in resnico, a vse stvari cerkve na dobroti in resnici vere, ter ker je človek sled ti dve sposobnosti volje in razuma, se zaradi tega o njih razmišlja v tem učenju. V nasprotnem ne bi imel človek jasen pojem o njiju, in njegovo mišljenje ne bi imelo temeljev.

Volja in razum tvorita človeški duh, saj v njih prebiva njegova modrost, inteligenca in nasplošno njegovo življenje; telo je samo nekaj podrejenega. Najpomebnejše je vedeti, da volja in razum tvorita zavest. To je ravno tako, kot dobro in resnica tvorita enost, saj med voljo in razumom obstoja podoben zakon kot med dobrem in resničnem. Pri tistih ljudeh kateri se v dobroti duše in srca in v resnici nahajajo obstoja volja in razum, a pri tistih kateri se nahajajo v temi in zlu ter neresnici ni volje niti razuma, ampak namesto volje imajo pohlep, a namesto razuma znanje, zato ker je prava človeška volja posoda katera sprejema dobro, a razum posoda katera sprejema resnico. To je razlog, da se ne more govoriti o volji kadar je posredi zlo, niti o razumu kadar je posredi neresnica, saj so to nasprotne stvari, a nasprotje uniči eno in drugo. Zato, človek, ki je v hudobiji in zaradi tega v neresnici, tak človek ni ne racuonalen, ne moder niti inteligenten. Pri hudobnih so prav tako stvari notranje katere pripadajo področju zavesti, kjer volja in razum v glavnem prebivajo, zaprte. Običajno se misli da imajo tudi hudobni voljo in razum, saj tudi oni govorijo, da želijo razumeti; toda njihovo željenje je en sam pohlep, a razumeti, pomeni pri njih samovedeti.

lep pozdrav Stojči,
Miran.

[ Odgovori na to | # ]