NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 23-feb
  • Virtualna igra- Atlantova skrivnost

  • sobota 24-feb
  • J. B. P. Moliere: Tartuffe

  • nedelja 25-feb
  • ŠtudenTeater: Radio Ratatata - PREMIERA

  • sreda 28-feb
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sobota 02-mar
  • Komunikacija - Temelj dobrih odnosov

  • torek 05-mar
  • Motiviranje in spremljanje prostovoljcev - Usposabljanje za mentorje in koordinatorje prostovoljcev

  • sreda 06-mar
  • Matej Bizovičar: Brbotanje po skritih kotičkih Ljubljane

  • četrtek 07-mar
  • Gašper Poprijan (tuba) in Mia Kristan (tolkala)

  • petek 08-mar
  • Informativno predavanje z zdravnikom
  • Dan žena z Anjo Hrastovšek

  • sobota 09-mar
  • Ko se ptički ženijo - Gregorjevo

  • torek 12-mar
  • Ana & potniki

  • četrtek 14-mar
  • Blaž Kozjek (pozavna) in Žan Pečenik (evfonij)

  • petek 22-mar
  • Mednarodni festival Čili in čokolada

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Sedem čedes starega sveta 6: Rodoški kolos   
    ponedeljek, 14. marec 2005 @ 06:23 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Poučna (spo)znanja, znanostNa podlagi pričevanj ljudi takratnega časa, se je ta ogromen bronast kip boga sonca - Heliosa, nahajal na vstopu v pristanišče bogatega mediteranskega otoka - Rodosa (Grčija), ki je predstavljal eno najpomembnejših ekonomskih središč antičnega sveta.

    Prebivalci otoka so ga postavili, da bi s tem izkazali čast svojemu bogu varuhu, ki jim je pomagal v bojih proti makedonskim kraljem Demetrijem, ki so dalj časa oblegali otok, vendar jim ga kljub številčni vojski, ki je štela okoli 40.000 vojakov, kar je bilo več kot celotna populacija otoka, nikoli ni uspelo zavzeti in opleniti. Tako so se Rodijci, ko je bil leta 304 pr.n.š. dosežen mir, odločili, da v proslavitev zmage prodajo vso opremo, katero je sovražnik pustil za seboj, z dobljenim denarjem pa zgradijo kip svojega varuha - boga sonca.

    Kip si je zamislil rodijski kipar Chares of Lindos. Gradnjo, ki je trajala dolgih dvanajst let, pa so zaupali kiparju Haresu. Čudovit kip, ki je bil končan leta 282 pr.n.š., je v višino meril neverjetnih 40 metrov in tehtal kar 70 ton. Zgrajen je bil po tradicionalnem grškem načinu - ovit v haljo, v desni roki je držal gorečo baklo, iztegnjeno visoko v nebo, levo roko pa je imel prekrito s plaščem.


    Legende pravijo, da naj bi razkoračen na dveh mogočnih kamnitih ploščadih ob vstopu v pristanišče stal vse do leta 226 pr.n.š., ko ga je v njegovi najšibkejši točki - kolenih prelomil močan potres, ki je močno razdejal mesto. Po mnenju nekaterih sodobnih strokovnjakov, pa naj bi stal na eni strani vstopa v pristanišče, kajti drugače bi oviral pomorski promet. Za časa gradnje bi bili namreč prisiljeni zapreti vhod v pristanišče, kar pa je bilo ekonomsko nemogoče. Poleg tega pa so mnenja, da Grki svojega boga ne bi nikoli upodobili v tako nenavadnem položaju.

    Otočani so kar kmalu dobili ponudbo egipčanskega kralja Potolomeja III., da jim pomaga pri ponovni izgradnji kipa. Vendar so jo zavrnili in tako je kip skoraj celo tisočletje ležal na dnu morja. Leta 653 n.š. so ga prebivalci Rodosa prodali nekemu židu iz Sirije, ki ga je s pomočjo 900-tih kamel pripeljal na celino, kjer so ga pretopili. Tako je kip popolnoma izginil, zaradi česar se še danes ne ve povsem natančno kako je v resnici izgledal.

    Številna pripovedovanja, zapisi in rekonstrukcije kipa pa so navdušile francoskega kiparja Augusta Bartholda, ki je na podlagi le-teh napravil kip svobode v New Yorku (ZDA), ki predstavlja njegovo najbolj znano delo in mu včasih rečejo kar moderni Kolos.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Igor Petek
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050202233535207

    Here's what others have to say about 'Sedem čedes starega sveta 6: Rodoški kolos':

    Rodos – zaÄŤetek lepega potovanja | The journey of a thousand miles begins with one step
    Tracked on nedelja, 22. februar 2015 @ 20:28 CET

    Sedem čedes starega sveta 6: Rodoški kolos | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Sedem čedes starega sveta 6: Rodoški kolos

    Prispeval/a: Petra dne ponedeljek, 14. marec 2005 @ 20:19 CET
    ta ogromen kip, je pa men tud res prva liga!!!

    ej, saj hec je kle še dovoljen? al se samo motim?

    hvala za odgovore!!!!

    mitaki!


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,79 seconds