 V mrežo sanj razpetih
vpletam krila
rož dišečih,
mozaik se pisano razvija
Barvam,
ki življenje jih ponuja
prepuščam toku se,
igriva
Tu sonce pesem
mehka svila.
Tu morje
melanholično zaziba
v oblakih,
težka sem in tja sivina
v žilah
srca gotovina.
Naj barve mešajo slikarji,
življenja voljnega kiparji,
trenutki v sanje vpeti.
Kdo rekel je :
da sanj mogoče ni živeti?
|
Sanjavo pisana pesem
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 8. februar 2005 @ 15:55 CET
kar lepa osvežitev so tvoje pesmi na pozitivkah. Sem te brala na forumu pesnikov, ki je pa manj obiskan kot so pozitivke, ga kar pogosto prebiram. Menim, da so tvoje pesmi na pozitivkah bolj brane. Kar neverjetno je, da v tujini ustvarjaš tako lepo poezijo. Ti verjetno to predstavlja tudi duhovni stik s svojo domovino.
Lep pozdrav in veliko sreče pri ustvarjanju.
Tatjana
Sanjavo pisana pesem
Prispeval/a: MATHEA dne četrtek, 10. februar 2005 @ 13:36 CET
Lepo je, da si me nasla tudi na - pesnik.net -u. Skoraj vse kar napisem objavim tam. Svoje izpovedi, dojemanja, cutenja, iskanja, pa naj bodo ta osebna, pesniska ali se kaksna druga :)
Tu na pozitivke posiljam le tiste pesmi za katere vem , do so nastale s pozitivnim soncem v meni ali pa z mocno zeljo po njem. Na ta nacin skusam biti spostljiva do pozitivkinih bracev
hkrati pa se vsem , ki portal obiskujejo tudi pridruziti z mojim skromnim glasom, ki ne glede na to , da je dalec in da ni vedno v valu veselja - vendarle neprestano hrepeni - po tistem kar osrecuje in daje obcutek lepega , zadovoljstva , srece, vsepoglednega miru, radosti - lahkote obstoja :) sproscenosti diha....
res pa je tudi, da me pisanje v slovenscini in moznost objavljanja mojih pesmic tako tu na pozitivkah, kot na pesniskem portalu veze in druzi s tem kar edino je moj pravi dom - ja - Slovenija :)
v zacetku nisem cutila tako mocne potrebe po ohranjanju tega kar sem nosila v sebi in pocasi so zaceli bledeti oddtenki otrostva - ki so kakorkoli se obrnemo temelj nasega bitja - pomesala sem se z novimi vplivi, z novimi kulturami - se s tem obogatila (o tem ni dvoma) - a prisel je trenutek, ko sem se morala vrniti nazaj k sebi , k temu kar me je ucila "mati" - in zdaj pisem in pisem - kot da bi iz daljav zelela stkati vez s tem kar mi je drago
in kar je najbolj zanimivo (no zame seveda - verjetno ne za druge) ... a v trenutku, ko sem se vrnila h koreninam se je sprostilo moje pisanje v slovencsini, se je sprozilo svobodno tudi to v francoscini - na dva popolnoma drugacna nacina :)
se enkrat hvala za komentar in moznost , da malce povem kdo sem ( ceprav - lahko da to ni primerno tu in bi bilo bolj korektno vse to pisarit na forumu ;) )
lep pozdrav tebi in vsem
mathea