Zdaj ko si tu vse je zaman,
prišel bi prej,
ko sem komaj živela,
v ječi na tleh sem usodo trpela.
Klečala sem na kolenih pred njim,
prosila za milost, in upala,
da zgodilo se bo tako
kot včasih je bilo.
Za jeklenimi rešetkami sem glasno vpila,
v temnem prepadu sem solze točila
in k angelom molila,
da zgodilo se bo tako,
kot včasih je bilo.
Zdaj prosim te
za usmiljenje,
da najina usoda
se ne bo stopila
in se v neskončnost izgubila.
|
Usoda
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 26. januar 2005 @ 09:40 CET
To je molitev duše Duhu. Odgovor po molitvi vedno pride, a običajno z malce zakasnitvijo v naše obsolutno dobro. Na vse prošnje nam On ne daje vedno vseh odgovorov, in to zaradi tega, da vprašamo še koga tu na zemlji.
lep pozdrav lady Lola in napiši še kaj.
Miran