Je vranec nocoj iskrivo odvihral
čez negibne strehe v zvezdnato noč.
V jutru svetlobnem je naenkrat obstal
v srcu razpočen, zategnjen v obroč.
Drvel je v krogu, preskočil prostorje,
s pljuskom je namočil razbrazdano njivo,
čez sedlo duha je krilil vpet v viharje,
z ognjem v srcu poskakoval je igrivo.
Zaslišim topot konja v genih spomina,
v galopu se zruši, ko um pesek obzida,
v puščavi zaslišim spev beduina,
oblakom in dežju se v Sahari izmika.
Iskri se kamen, tali se podkev, čevelj kopitom.
Širi se zubelj, sonce za obzorjem je zagorelo,
v duši mravljišče, domovanje črnih termitov,
v jedru celic je lunino seme kamen vzklilo.
V srcu razpočen, zategnjen v obroč
v jutru svetlobenm je naenkrat obstal,
čez negibne strehe v zvezdnato noč
je vranec nocoj iskrivo odvihral.
Z ognjem v srcu poskakoval je igrivo,
čez sedlo duha je krilil vpet v viharje,
s pljuskom je namočil razbrazdano njivo,
drvel je v krogu, preskočil prostorje.
Oblakom in dežju se v Sahari izmika,
v puščavi zaslišim spev beduina,
v galopu se zruši, ko um pesek obzida,
zaslišim topot konja v genih spomina.
V jedru celic je lunino seme kamen vzklilo,
v duši mravljišče, domovanje črnih termitov,
širi se zubelj, sonce za obzorjem je zagorelo,
iskri se kamen, tali se podkov, čevelj kopitom.
...o0o...
|