Ko gledam tja v morje,
ko je megla,
se zdi mi, kot da ni več sveta!

Nebo je skoraj temno
in galebi počivajo ob moji strani.
"Zakaj sem tu?" se sprašujem
"Zakaj mi je to namenjeno?" nadaljujem...

Duh moj se širi naprej..
moja notranjost je,
kakor da nima mej...
tako prijetno je..

Prežame me občutek svobode..
Vem, da sem lahko tu in tam!
Zmorem, nihče ne bo sam!

Kako malo je bilo potrebno,
da sem našla izgubljeno ..
le en pogled tja,
proti koncu sveta..