draga Arelena,
čudoviti so tile tvoji komentarji in kako lepo si zapisala:" KDO JE TO? KDO SI TI?
vprašanje sfinge...ta KDO...je vedno isti..kot nebo...vedno je in vedno bo...le včasih pozabimo nanj...ko nam je težko....

SFINGA;
Osredotočil se bom samo Tebansko sfingo in njeno uganko. Sfinga v grški pripovedki pa je bitje iz podzemlja. V svoji zapeljivi ženskosti je postavljena na področje naše duše, iz česar se mora v človeku obdobja ovna razviti zavest, da lahko spričo napredujočega padlega stanja in navezanosti na zemljo doseže samospoznanje. Le nekaj ljudi je, ki mukoma naredijo ta razvojni korak.

Tak tragičen junak je tudi Ojdip, ki nastpi ob srečanju s sfingo preizkušenj. Ob soočenju z njo še ni doumel bistvenega, namreč tega, da bi bila sfingina vprašanja namenjena temu, da bi spoznal lastno problematko, problematiko božanskega sina, ki je zašel v času in prostoru; s tem bi našel tudi možnost vrnitve poti v božanski red. Pomankljiva zavest o bistvenih stvareh našega zemeljskega obstoja mora pripeljati do tragedije, do trpljenja in bolečine, da bi tako ustvaril zavest, spoznanje in uvid. Tudi sfinga se oropana zaradi površnega razumevanja uganke in nevredna svoje skrivnosti vrže v prepad duševne globine in potisne še ne popolnoma razrešeno problematiko v podzavest.

" Ojdipa sta njegova starša, kraljevski par Laois in Jokasta, kot otroka izpostavila, ker je delfsko preročišče napovedalo, da bo nekoč ubil očeta in oženil mater. Ne da bi vedel za svoje poreklo, je Ojdip rastel v tujini, na kraljevem dvoru v Korintu. Kot odrasel je izvedel za prerokbo. V veri, da sta njegova starša kraljevski par Korinta, se ni vrnil na dvor, prepričan, da bo tako ušel usodi. Ravno to pa je sprožilo dogodke, ki so ga pripeljali do tega, da je ubil očeta in zagrešil incest; medtem je prišlo tudi do srečanja s sfingo. Ta je pustila popotnikom vstopiti v Tebe šele tedaj, ko so rešili uganko; če je niso, jih je požrla. Tako je tudi Ojdipu postavila uganko; " Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldan po dveh in zvečer po treh in je najbolj slaboten, ko hodi po največjem številu nog?" Odgovor Ojdipa je sledil:" To je človek, ki se kot otrok plazi po štirih, kot odrasel hodi po dveh in se kot starec naslanja na palico. Na to se je sfinga vrgla v prepad.Mesto s sedmimi vrati Tebe je bilo svobodno. Ojdip je postal kralj, vendar je njegov polet zaustavila tragedija; ne da bi vedel se je poročil z lastno materjo in prinesel s tem mestu nesrečo. Po navodilu slepega vidca Teiresia si je, ko je končno spoznal resnico, iztaknil oči."

Vsakdor išče se lahko prepozna v Ojdipu. Ker Ojdip ne ve za svoje pokolenje in je torej slep za pravo pot, ubije s kraljem Laiosom duhovni impulz v sebi, ki se poskuša vedno znova oglasiti kot klic, ki izhaja iz polja Očeta; poveže se z materjo Jokasto, torek z zemeljskim, ki ga je ustvarilo, a v sebi nosi smrt. Tako Ojdipu še ne more biti razodeto, da ležita pravi izvor in pravi cilj človeka onstran zemeljske omejenosti, kamor kaže pogled sfinge pri Gizi ( Egipčanska sfinga ). Ker tega ni spoznal, ga usodni zapleti pripeljejo v smrt, nesreča pa zadene tudi druge, ki so z njim povezani.

Človek je torej poklican, da razkrije uganko svojega duševnega bistva. V podobi tebanske sfinge ga izziva ter prisili k rešitvi svojega temeljnega problema: karmično zaznamovana, obremenjena stvaritev mora preko globokega procesa in s pomočjo izkušenj sama priti do spoznanja.

Z oblikovanjem razumskega mišljenja in individualnosti je dobil človek nalogo in možnost, da zaradi trpljenja ponovno spozna božansko moč in se ji končno zopet odpre, saj le ta zares pomaga. Tema grških tragedij je začetek procesa samospoznanja duše v polju napetosti med božansko opredeljenostjo in navezanostjo na zemljo. Človek je v svojem življenju prisiljen v ravnanje. To je še stopnja trpljenja, kajti preden doseže meje svojih zemeljskih možnosti in jih v vseh jasnostih ne doživi, ne prepozna izhoda iz ujetosti svojega ravnanja.

Zato si Ojdip, ko končno spregleda in razume prave povezave, iztakne oči, s katerimi je vedno videl le verljivo sliko slepilo zunanjih stvari. Sad trpljenja človeka iz obdobja ovna je krščanska objava odrešenja v prispodobi jagnjeta. Sprejme ga lahko le človek, ki je dozorel v izkušnjah, človek iz obdobja rib. Ko podredi svojo voljo:" Gospod, kaj hočeš, da storim?" Ko mu končno postane jasno, da s svojo suverenostjo, neodvisnostjo, ne doseže ničesar bistvenega, bo prejel popolnoma nove moči. V sfngini uganki jih ponazarja palica kot tretje noga. Po psalmistu palica pomeni tolažbo, z njeno pomočjo priteče iz skale živa voda, je tudi pastirska palica za vse, ki resnično iščejo. Tukaj se dotaknimo še na pomembno vzporednico med uganko grške sfinge in egipčansko sfingo. Tudi egipčanski sončni Bog, ki ga ponazarja sfinga pri Gizi, je bil v egipčanskih koledarjih zjutrej predstavljen kot otrok, opoldan kot krepak mož, zvečer pa kot upognjen starec.. Po egipčanskem mitu se je ponoči pomladil in se zjutraj vrnil kot Bog Chapri v podobi skarabeja simbola novega življenja. Torej je najbolj slaboten, ko ima največ nog. Zmožnost spreminjanja je znak njegove nesmrtnosti.

Človek je v svojem duhovnem bistvu nesmrten in se mora svoje zabubljenosti v materijo znebiti kot metulj ličinka to je sporočilo, ki povezuje grški mit s sfingo. Na pragu razvoja človeštva so se ljudje na zahodu so se ljudje soočali z globokimi ugankami in duševnimi podobami, ki so učinkovale v njihovem energijskem Višjem jazu in ob določenim časom silile k odrešitvi. Simbolični pomeni sfinge so tisočletja različno razlagali, pač glede na človeško pot skozi materijo. Osnovna notranja povezava izražena v sfingi, pa je ostala ves čas nespremenjena. Danes razumemo sporočilo kot pomebno zahtevo, kaj pričakujemo od današnjega iskalca v puščavi življenja? Priti mora do točke, ko se vidi kot ličinka, ki ni sama sebi namen, ampak mora preko procesa spreminjanja nastati višje bistvo, božanski sin. Nato mora vztrajati na tej poti, enak sfingi.ki naj bi s pogledom, usmerjenim k vstajajočem duhovnem soncu, s hrepenečim srcem očiščenim drugih želja, vase pritegne spremenjene moči Svetlobe. Z načinom življenja, ko služi človeštvu s pomočjo polja moči, ki ga vodi in krepi in ga je za današnji dan zgradila skupnost enoko mslečih ljudi širom sveta, bo zmožen resnične prenove v sebi.

Lep sonček tebi draga Arelena.
Miran

[ Odgovori na to | # ]