Dragi Dušan,

iz tvojega kratkega življenjepisa razberem, da si bil tudi mornar in da imaš nostalgijo po morju. Morskih siren najbrž nisi videl, saj se je predstava o njih skozi čas zelo spreminjala. Orfej z ladje Argonavti je pel z veliko več miline kot sireni in ti dve sta se nato vrgli v morje, kjer sta se spremenili v čeri, kajti pisano je bilo, da morata umreti takrat, ko nekoga njuno petje ne bo uročilo. Odisej pripoveduje, da sta sireni privabljali in opogumljali pomarščake in da se je Odisej, ki je vseeno hotel slišati njuno pesem in hkrati ostati živ, dal veslačem zamašiti ušesa z voskom, sebe pa je dal privezati na jambor. Da bi ga zmamili v skušnjavo, sta mu sireni obljubili podariti znanje o vseh stvareh tega sveta. Obstaja pa razlika med klasično sireno in morsko deklico, ki ima ribji rep. Na takšno predstavo o sirenah je verjetno vplivala podoba tritonov, božanstev iz Pozejdonskega spremstva. No neglede kakšne morske pošasti so se prikazovale ljudem v najstarejših časih, mislim da tega nisi doživel razen ob izkrcanju v kakšni luki, kjer se sprehajajo mladenke in si ogledujejo čedne mornarje, ki pa niso ptice z rdečkastim perjem in obrazom device, od pasu navzgor ženske, od pasu navzdol pa morske ptice, za nekatere pa pol ženske in pol ribe. Čeprav živim ob morju nisem nič od tega, na pozitivkah še nisem nikogar pogubila s svojim petjem. Vesela sem, če kdo kaj prebere, kar napišem. No, dovolj bo s tem uvodom, ki te je najbrž kot mornarja razveselil s spomini, ko si v rani mladosti oral morska brazde.

Še to bi povedala v zvezi z morjem, ko imam tako prijetnega sogovornika o morju pred seboj, da je moja največja želja v življenju, da bi imela svojo večjo barko (gumijast čoln Maestral 9 z motorjem sem že imela, pa so mi ga miši pregrizle v kleti in ga nimam več) in da bi šla na plovbo po Jadranu in živela malo po mornarsko. Edino morje in plavanje me sproščata, čutim se svobodna. Morje so zame nebesa. Celo poletje plavam in sem kar po dve uri v vodi nekako pol sirena, pol običajna pesnica na dveh nogah. Da sem takšna je botrovalo to, da je moj oče imel malo pustolovskega duha v sebi in se je hotel z Goriške preseliti v Kalkuto in začeti gojiti kavčuk. V mladih letih si je naredil splav in se odpravil v Indijo po Soči. Ko sem bila stara 4 leta, me je z rešilnim pasom vrgel v valove Soče in odtlej sem zares vodno bitje. Ko sem živela na Goriškem sem bila cele dneve pri Soči, sem jo preplavala po večkrat na dan in bila spretna veslačica po dereči Soči. Če pogledaš mojo statistiko, sta objavljeni tudi dve pesmi o Soči "Soški kamni" in "Soča". Prijatelji s pozitivk me obiščejo in tudi plavamo skupaj. Poleti se nam lahko pridružiš.

Po tvojem pisanju sodim, da si zares pisana folklora latino-primorca (verjetno italijanskega rodu), jugobalkanca in kontinentalca, rojenega pod Karavankami, v kraju Matije Čopa. Taka je pač usoda, si pa pisana paleta raznovrstnih kultur in vedenj. To je človekovo bogastvo. Rojen si v kraju, kjer je rojen Matija Čop najbolj izobražen Slovenec (malo sem že pozabila ali je rojen v Kranju?), ki se je živahno družil s Prešernom, znan je tudi po črkarski pravdi. Pesniške sadove Prešernovega prijateljevanja s Čopom ponazarjajo predvsem eligija "Slovo od mladosti", Ciklus "Ljubezenski sonetje" in satira "Nova pisarija" in znameniti sonet o kaši. Ubogi Čop je utonil v Ljubljanici. Slovenci smo si vsi malo v sorodstvu, kajti moja prababica se je imenovala Katarina Svetina, Prešernova mati pa Marija Svetina. O okoliških gorah imam zelo lepe vstise, o najvišjem vrhu Karavank Stolu, bila sem na Pokljuki že večkrat, večkrat sem se sprehajala po lesenih mositčkih ob vadah Vindgarja, na Bledu tudi rada prihajam. Zadnjič sem bila na Bledu lansko leto, ko sem se udeležila prireditve Srečanje Slovencev po svetu (Sem članica Združenja Slovenska izseljenska matica). Ogledala sem si balet Blejk in Blejcev v festivalni dvorani, pred leti pa sem hodila na seminarje v vašo festivalno dvorano, skratka tudi Gornjska mi ni tuja. Na Zgornjem Jezerskem je imela moja mama vikend in sem od tam hodila hodila na gore, na Češko kočo, pod Grintovec na slap, itd. Prav imaš, da je vsa naša domovina en sam rajski vrt. Kamor koli greš so prekrasni kraji, vredni ogleda in uživanja.

Tako se ti je slovenska obmorska sirena oglasila in malo pokramljala s tabo, ker si me tako lepo nagovoril.

Lep pozdrav tebi dragi Dušan, oglasi se ša kaj in dobrodošel med nami na pozitivkah, ki so najboljši slovenski časopis s pozitivno vsebino, saj ga ustvarjamo prijazni ljudje z veliko pozitivne energije in dobre volje. V naši družbi ti ne bo dolčas.

Tatjana

Tatjana

[ Odgovori na to | # ]