|  Ob 50. svetovnem dnevu otrok, ki bo prihodnji ponedeljek, je Sklad ZN za pomoč otrokom (Unicef) danes v Berlinu posvaril pred naraščanjem revščine med otroci po svetu. Tako je v preteklem letu zgolj v Nemčiji število mladoletnih prejemnikov socialne pomoči naraslo za 6 odstotkov na 1,08 milijona otrok. Še slabši položaj je po navedbah Unicefa v državah v razvoju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Častna pokroviteljica Unicefa Eva Koehler, sicer žena nemškega predsednika Horsta Koehlerja, je ob tej priložnosti dejala, da bi blaginja in pravice otrok morale postati merilo političnih odločitev. "Otroci predstavljajo bogastvo družbe. Dežela brez otrok je revna," je še dejala Koehlerjeva.
V državah v razvoju vsak dan umre 30.000 otrok, mlajših od pet let. Vzrok večini smrti so bolezni, ki bi jih bilo moč preprečiti, npr. ošpice in driska. Še vedno je zelo razširjeno tudi otroško delo. Po podatkih Unicefa mora po svetu več kot 246 milijonov otrok "garati za skrajno nizka plačila".
Po ocenah neodvisnega mednarodnega sklada za pomoč otrokom Terre des hommes letno prisilijo v prostitucijo in spolno zlorabijo dva milijona deklic in dečkov. Okoli 300.000 otrok so v preteklem letu prisilno rekrutirali tudi za vojake v uradnih vojskah ali uporniških skupinah.
Ob glavni proslavi častitljive obletnice v Berlinu v nedeljo pričakujejo več kot 300.000 otrok. V Nemčiji bodo sicer svetovni dan otrok obeležili na okoli 400 različnih mestih.
vir: www.ljnovice.com
|
NE ZAMUDITE
Unicef svari pred naraščanjem revščine
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 22. september 2004 @ 17:27 CEST
1.V samovoljnem preizkušanju in sebični preračunljivosti.
2. V temeljnem nepoznavanju povezav sveta in božanske resnice.
3. V zavračanju izpolnitve zahtev našega človečanstva.
Pogled na svetovno dogajanje nas lahko prepriča: zakaj prihaja npr. svetovno gospodarstvo v tako slab položaj, čeprav, tega nihče ni nameraval? Vzemimo npr. ukrepe, s katerimi se poskušajo zoperstaviti naraščajoči brezposelnosti. Ali lahko dopolnilna izobraževanja in programi prešolanja ter dopolnilni programi res doprinesejo k rešitvi problema?
Celotno družbeno prizadevanje je usmerjeno na to, da nekaj doseže in je s tem zašlo v slepo ulico. Vsi ideali se se doslej izkazali kot iluzija.. Izgleda, da je blizu konec razvojnega obdobja človeštva, na obzorju se že kaže apokalipsa. Ne-smisel grabi okrog sebe in gleda koga po "požrl".
Smo v položaju, ki odloča o vsem, mnogi sodobniki pa zapadejo ravnodušnosti ali resignaciji, medtem ko se drugi vedno močneje oklepajo svoje "svete" navidezne realnosti. Upanje, da gre le za krizo, ki mine, v njej izgine. Dan za dnem doživljamo, da so dosežene meje gospodarske rasti, na določenih področjih pa so že presežene. Materialne dobrine so nespametno zapravljene.Razsipnost narašča, da bi odvrnila od zevajoče praznine in nezadovoljstva. Človek se resno vpraša, od kod vsa ta pričakovanja, če ne morejo biti izpolnjena ali če se njihova izpolnitev pojavi le kot kratka, navidezna sreča? Do teh vprašanj prodre le malo ljudi. Zadovoljijo se s tem, da je temu pač tako.
Tako je podobno tudi z znanostjo, npr. v primeru AIDS-a. Trdi, da AIDS povzroča HIV-virus. Toda od kod prihaja ta virus in v kakšnih življenjskih pogojih se razvija? Kdor ne more odgovoriti na ta vprašanja, ne bo rešil rešitve za AIDS-problem. In tu je naš imunski sistem, kjer je padel nov branik: moralnemu, emocionalnemu in duhovnemu razpadu sledi razpadu sledi razpad življenjske moči, fizičnega telesa, najbolj grobega, a sočasno najpopolnejšega.
Tako vidimo, da vsak napačno uporabljen sistem pokaže prej ali slej znake degeneracije. Tako postane tudi človekovo telo neodporno in izgubi svoje obrambne moči. Današnje ( ravno ta trenutek, ko pišem ta komentar, ob 16.58 se je zgodil potresni sunek, Stojči ga je napovedoval za 13.september če se še prav spomnim, torej je razlika zanemarljiva-9 dni ) telo je popolnoma žrtvovano znanosti, ki hoče vse vedeti. To ni ne ne-nevarno. Zaradi neštetih kemičnih in nuklearnih poizkusov je naše življenjsko polje bivanja že skoraj popolnoma degenerirano. In vse to se dogaja v pomoč človeštvu, da bi bilo zadoščeno njegovim potrebam. Tako trdijo. Isto velja za boj proti raku. Že kar mnogo let je uporabljeno mnogo denarja in časa, ne da bi našli rešitev.
In tako v mnogih delih sveta primanjkuje hrane, revščina narašča, na kar nas opozarja Unicef. Ljudje trpijo lakoto in tolčejo revščino zaradi stoletnega izkoriščanja in slabega gospodarjenja. Dnevno umre več deset tisoč ljudi, tudi otroci!
Na splošno lahko iz tega sklepamo, da to pomeni pomanjkanje hrane. Toda mati Zemlja je dovolj bogata, da bi nahranila vse svoje otroke. Vojne se vedno začnejo zato, da se bogastvo razdeli v korist le nekaterh in krati drugim. Tudi vojna za vodo in kruh. Zato si mnoge bogate države, v katerih je kruha in vode v izobilju, v opravičilo izmislijo številne modele za odpravo revščine in s tem vzdržujejo pravljico o revni materi Zemlji: podnebje v južnih pokrajinah, stoletja vladajoča revščina,, zatiranje, politične razmere. Vse to se sliši razumljivo in logično. Toda, pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi lse ljudje v deželah, kjer se cedita mleko in med, le za eno samo uro zamislili in opustili svoje predsodke? Če bi le za eno uro opustili svoja mnenja in predstave, ki so jih seveda sami oblikovali in z njimi opravičujejo svoje razsipno in razkošno življenje? Če bi svoje obilje znali deliti z drugimi in ga delili?
Miran.