Pravzaprav se ni nikoli dosti spraševala o tem, kakšno bo njeno življenje. Živela je bolj iz dneva v dan. Bila je spogledljivka, ki ji ni bilo para. Hodila je po diskotekah, preplesala dolgo v noč. Čez dan je bila vedno turobna in zamorjena, ko pa je padla noč se je njeno življenje šele pričelo. Tako je živela že od svojega 18. leta, zdaj pa jih je štela že nekaj čez trideset. Vse njeno življenje je bilo podrejeno zabavi. Bila je precej bistro dekle, imela je fakultetno izobrazbo, svoj poklic, službo, torej bila je ekonomsko samostojna. Moške je jemala bolj za šalo, kot zares. V glavnem se je ukvarjala z manj inteligentnimi moškimi od sebe, saj z njimi po skupaj preživeti noči ni imela problemov. Odvrgla jih je kot smeti, saj naslednji dan ni vedela z njimi kaj početi.Vse to je je počela z užitkom, brez slabe vseti in z veliko naslado.

Tudi tistega petkovega večera se je odpravljala s prijateljicami na pijačo in potem v diskoteko. Skrbno si je uredila pričesko, nalakirala nohte temnordeče, namazala svoje polne ustnice in poudarila svoje temnozelene oči s črno maskaro. Tako so bile njene oči še večje, skrivnostnejše in zapeljive. Oblekala je zapeljivo črno obleko, ki je poudarjala njene polne obline in dolge noge. Zavedala se je, kako samozavestno deluje in tako se je tudi počutila. Sodobna dama, ki obvlada svet okoli sebe!


Ta večer je nameravala preživeti tako, kot vse doslej, s svojimi prijateljicami. Če bo spoznala kakšnega zanimivega moškega, bo z njim preplesala do jutra in če ji bo zares simpatičen, nato še nekaj skupnih uric v postelji. Ko je tako pogledovala po diskoteki, je že na daleč zagledala moškega, ki ji je bil všeč bolj kot katerikoli doslej. Priprla je svoje zelene oči, da si ga je lahko bolje ogledala. Visok, temnolas, verjetno z rjavimi očmi, saj tako na daleč ni mogla spoznati barvo njegovih oči, z izrazito moškimi potezami in grškim nosom. Mora biti zelo izobražen in čuten moški, si je mislila.

Nekaj časa je razmišljala, kaj naj naredi. Naj pristopi k njemu, si ga vzame in ga zavrže kot vse ostale doslej ? V razmišljanju jo je zmotil nek moški glas. "Gospodična, ali bi šli plesat? Moje ime je Maks." Dvignila je oči in zagledala prav tistega moškega, ki ga je prej tako vneto opazovala. Podala mu je roko in skupaj sta poletela do plesišča. Plesala sta vso dolgo noč.

Počutila se je kot Urška, ki jo bo pravkar vrtoglavo odnesel v vodo podvodni mož. Najprej sta plesala na bolj nežne pesmi. Nepremično sta se gledala v oči in požirala sta drug drugega z očmi. Z roko je počasi drsel po njenem telesu. Dotikal se je njenih dišečih las, labodjega vratu, nežno nabreklih prsi in raziskoval oblino njenih nog. Ni se branila njegovih dotikov, saj je čutila, da bo pravkar dosegla vrhunec. Nikoli ni še čutila tako divje strasti, nežnosti in bolečine v prsih, kakor v tem trenutku. Spraševala se je, ali je zblaznela, saj je čutila, da lahko vsak trenutek pade v trans. Ljudje so se s plesišča začeli kar umikati, saj jih je zmedel ta nenavaden ples dveh gazel. Njuni telesi sta se gibali v ritmu, zdaj počasi, zdaj hitreje, zdaj nežno, nato divje. Ni bilo več mogoče ločiti ali pleše eno ali dve telesi, saj sta se tako popolnoma združila, da sta postala neobčutljiva za vse dogajanje okoli sebe.


Po dolgih urah plesanja je že skoraj zaspala v njegovem objemu. Nežno jo je predramil in odpeljal k sebi domov.

Ples gazel se je nadaljeval tudi v postelji. Nežno je slekel njeno obleko, ki ji je padla z ramen, potem pa dolgo božal njeno božansko telo. Našel je vse njene erogene cone, tako, da ni vedela ali so to sanje ali resničnost. Še nikoli ni čutila toliko nežnosti in strasti obenem, zato se mu je predala z vso svojo dušo in srcem, kar se ji ni zgodilo še nikoli doslej. Ko sta skupaj potovala proti vrhuncu naslade, so padle še zadnje ovire in njuni telesi sta prepoteni skupaj doživeli raj.

Obleka je ležala vsepovsod , ko sta se zjutraj zbudila. Čutila je nenavadno olajšanje v svojem srcu, saj je vedela, da je temu moškemu pustila, da je prodrl tudi v njeno dušo. In tega ni dovolila še nikomu doslej. V resnici se je bala, da kdo ne bi odkril njene notranje nesigurnosti, zato se je doslej tudi obnašala tako arogantno do moških.


Ta moški je bil drugačen. Začutil je njeno notranjo bolečino, in ko jo je tako nežno gledal, mu je začela počasi odpirati tudi svojo dušo. Povedala mu je ,da so bili vsi dosedanji moški le objekt v njenih rokah, s katerimi je lahko manipulirala kolikor je hotela. Nikoli si ni izbirala moških, ki bi se bili sposobni čustveno odpreti, saj se je bala neke resne in trajne zveze. Prikimal ji je. S tem ji je hotel povedati, da jo razume. Povedal ji je, da je bil tudi sam doslej tak kot ona. Žensk ni jemal resno, kot celostnega bitja. Ko sta premlevala o vzrokih za tako stanje, sta ugotovila, da smo ljudje pač taki, da se le stežka odpremo in govorimo o sebi. Le izjemoma, če srečamo sorodno dušo, se to zgodi.

Katarina je začutila v sebi olajšanje. Vedela je, da bo odslej spremenila svoje življenje. Doslej je živela brez svoje osebnosti in brezimno. Bolj odprta in človeška bo postala do soljudi, pa tudi nova ljubezen ji bo pomagala na tej poti, je pomislila in se nasmehnila sama pri sebi. Z lahkotnimi koraki in toplino v srcu je odšla naprej po svoji poti...


Nataša Konečnik Vidmar