 Oprimi se svojega srčnega dna in neba
Nimam bojazni,
da ljudje in ti ne bi prišli,
do božanske notranje svetlobe Najvišjega.
Kakor je zunaj vedno večja beda kot tema,
tako je vedno večja žeja za to notranjo svetlobo
in ljudje, ki to spoznavajo vedno bolj in bolj prihajajo,
hočejo se odžejati na izvirih njihovih notranjih studencev.
Pot naprej v ta notranji raj, je hkrati tudi pot nazaj,
v odpuščanje svojih senc preteklosti prejšnjih življenj.
Vsak dan je tvoje novo življenje, je tvoj nov dih,
tvoj nov začetek za tvoj pohod na tvoj notranji cilj.
Oprimi se svojega srčnega dna in neba, kjer ni iluzij,
kajti vse to nebo bo prešlo,
nikoli pa ne bo prešlo, tvoje srčno nebo.
stojči Stojan Svet
|
Oprimi se svojega srčnega dna in neba
Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 14. junij 2004 @ 08:11 CEST
In če poznaš svoje srčno nebo,
si lahko sam,
a ti nikoli ni treba biti osamljen,
kajti na vsakem tvojem koraku
in v vsakem tvojem dihu,
te spremlja tvoj Bog.
In nikoli nisi tako blizu sebe,
da ne bi mogel biti še bolj. :)
Kaj ni že čas, da s svojim dihom objameš Boga,
ki si ga vse življenje v svoji zavesti potiskal
nekam na nebo?
lp
---
stojči
Oprimi se svojega srčnega dna in neba
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 14. junij 2004 @ 16:35 CEST
prekrasne misli, ki odražajo resnično Stojčijevega srčnega duha. Gre za srčno zatišje, brez naličenosti. Človek prebere misel in se zateče v tvojo toplo hišo - srce. Misel je podobna ognjišču in žari v obliki ognja, kot miselne prvine ljubezni. Najlepše stvari in besede so vedno preproste. Človek se jim mora brez ugovora ukloniti in jih občudovati, ker razodevajo znotraj vesoljstvo duha in ljubezni, kar človek ne sme razlagati, temveč le občutiti kot prvino, ki je zrasla iz bogočastja, strmljenja in občudovanja. To kar je navzven je tudi navznoter v sinhronosti v bistvu eno. Kako lepe so tvoje besede bogoiskalske in bogonajditeljske, kakor dišeča majnica. Tokrat te iskreno pohvalim, ne da bi ti laskala.
Lep pozdrav mojemu duhovnem prijatelju
Tatjana