NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  • četrtek 06-avg
  • Morske pošasti

  • sobota 08-avg
  • Rudarski tek 2020

  • ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Mavrična ptica srca   
    sreda, 19. maj 2004 @ 06:49 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeNaj ti takoj brez ovinkov povem kdo sem.
    Sem kapitan A. B. velike letalonosilke XYZ. Gospod predsednik naše države nam je ukazal, naj napademo z vsemi silami majhen otok sredi oceana, kjer je baje prišlo brez naše vednosti do državnega udara in so nove oblasti odrekle poslušnost nam, njihovim gospodarjem.

    Problem je v tem, da je gospod predsednik že poslal v napad na otok eno od naših križark, pa so se vsi na njej sramotno brez boja predali otoškim oblastem.

    Hoteli smo navezati stik s posadko te križarke, pa so nam po radiu pošiljali le osladno-pocukrano glasbo.
    Res čudno.

    Avioni, helikopterji, specialci v bojni opremi so že vsi pripravljeni na zadnji predsednikov ukaz za napad.



    No in kaj je zdaj to???,

    Ali je to res, ali haluciniram???

    Naši letalonosilki se približuje neka čudno svetleča mavrična ptica, kaj takega še nikoli doslej nisem videl v življenju???

    Izgleda, da je nekje pristala izven mojega vidnega polja, nad letalonosilko pa je povsod zavladal nek čuden mir, neka osupljivo čudežna mavrična svetloba.

    Kaj je zdaj to, kar naenkrat mi je »crknila« vsa elektronika, a izgleda, da je »crknila« tudi drugim, celo pilotom v helikopterjih in avionih.

    Nezaslišano kaj se zdaj spodaj na pisti dogaja???
    Brez moje komande piloti in vojaki kar izstopajo iz helikopterjev in avionov, se objemajo in odmetavajo svoje orožje celo v morje???

    To bo za njih huda kazen in seveda po zakonu jim sledi naše vojaško sodišče !!!


    Pravkar je mavrična ptica pristala tudi pred mojim komandnim oknom, me prav nesramno zdaj gleda naravnost v oči, njena mavrična svetloba pa me vse bolj in bolj obhaja v neko čudno zamaknjenost in notranji mir…………………….

    Ne vem kaj se z mano dogaja, ampak jokam kot otrok, zadet od neke neznane mi sreče, ki kar prihaja in prihaja iz notranjosti mene……………..

    Brez vsakega dvoma, nočem biti več kapitan,
    skličem lepo posadko in mojemu namestniku odstopim svoj položaj.

    Zanimivo, tudi on noče biti kapitan, pravi, da si je vedno želel zabavati ljudi, s svojim petjem in igranjem različnih kitar, ki jih je skrivaj v svoji kabini že več let igral.

    Vprašam mornarje in vojake, kdo si želi postati kapitan, pa se javi le naš glavni kuhar.

    Ravno prav.


    Vedno sem užival v kuhanju in pripravi hrane in sem postal kapitan itak samo zato, da sem ustregel svojemu očetu, ki je bil tudi kapitan.

    Tako na obojestransko zadovoljstvo zamenjava vlogi.
    Posadka je srečna ob moji hrani, jaz pa ob novi kuharski praksi, glavni kuhar se kot kapitan kar dobro znajde in kar naprej smeji, ko posadki daje nova in nova navodila.

    Mavrična ptica srca se vsake toliko časa spet pojavi
    in nam vsakič s svojim letom prinaša notranje in zunanje spremembe.


    Čeprav je prišlo že do tolikih neverjetnih sprememb, da jim ne sledim več, vse na letalonosilki lepo v najlepšem miru brez vseh konfliktov teče naprej
    in zanimivo, da se nihče nikoli na nikogar več niti ne jezi in še manj dere, kar je bila praksa prej.

    Zdaj imamo med posadko že mornarje, ki nas učijo, kako se notranje sprostiti, odučiti se od strogosti in uživati v tem kar vsak je.


    Približujemo se otoku in že vidim ljudi na obali, ki nam mahajo in nas veselo pozdravljajo.

    Vse je že pripravljeno za naš veličasten sprejem.
    Ljudje plešejo, se zabavajo, na obali je pravo rajanje,
    prava ljudska veselica.

    Kaj jaz vem zakaj sem tako vesel, kot nisem bil še nikoli v življenju.

    In komaj se sploh še spomnim, kakšen je bil naš namen, da smo prišli sem.

    Ja, ta mavrična ptica srca, je kriva za vse.

    Kadarkoli nad nami poleti, vsi kot mali otroci Zajokamo od te sreče, ljubezni in notranjega miru, ki se kar širi od nje.


    Ne morem verjeti, da smo se šli vsa ta leta, vsa ta bedasta vojskovanja, samo zaradi pomanjkanja ljubezni do sebe in drugih, ki nam jo je na srečo prinesla ta mavrična ptica srca spet nazaj.

    Zdaj je že več kot jasno, da kdorkoli se bo že približal temu otoku, je za svoje sovraštvo in vse svoje vojne izgubljen in za svoj mir in notranjo ljubezen ponovno rojen in samo vprašanje je še, v kolikor še ni, kdaj bo mavrična ptica srca poletela tudi nad tvojo glavo,
    ali pa skozi tvoje srce in boš tudi ti spoznal, da si samo zaradi te njene notranje ljubezni tu na tej zemlji pristal in potem boš v svojem srcu zaslišal tako kot jaz, še njen angelsko nežen glas, ki ti bo tako kot meni prav tiho zapel ali zašepetal:


    »Človek, jaz sem tvoja mavrična ptica srca,
    znotraj sebe sem se odločila
    in se prebudila iz globokega sna,
    razprostrla sem svoja notranja krila
    in začela širiti svoje širno vesolje,
    začela ustvarjati različne svetove,
    to mi je bilo vse v neizmerno veselje,
    skozi sebe sem ustvarjala vsa nebeška bitja,
    da bi v veselju lahko komunicirala z menoj,
    da bi lahko napredovala v svoj notranji in zunanji razvoj
    mi pošiljala mojo ljubezen, ki jim jo dajem nazaj
    in mnoga so in to v svoji radosti in veselju še vedno počno.
    Tudi ti človek, si ta moja mala majcena kopija mene,
    tudi ti znotraj sebe zdaj lahko spiš,
    ali pa se prav v tem trenutku zbudiš
    in razprostreš svoja notranja krila
    in v svoji ljubezni z vsakim dihom znotraj sebe poletiš,
    ko vzpostaviš ta stik skozi srce in skozi vse moje vesolje,
    v moči brezmejne ljubezni z menoj.«


    stojči Stojan Svet

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja stojči
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040506124923209

    No trackback comments for this entry.
    Mavrična ptica srca | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Mavrična ptica srca

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 19. maj 2004 @ 16:40 CEST
    Dragi Stojči!

    Zelo lepa zgodba. Čustvo ti je brizgnilo iz srca in mavrična ptica je vzletela v izobilje radosti in svobode s toliko pozitivne energije, da je napolnila z njo vso posadko na ladji. Duša nestalna se je kar nekam podvizala in se kot nasmejana misel napotila - simbolično mavrična ptica - napajati ljudi s prenovljeno duhovno energijo. Ni se preveč menila za ograde logike tega sveta. V naročju te velike brezmejne sreče ne pridejo nikomur na ladji na misel bolečine, s katerimi vam je sedaj prizaneseno, nam ki smo ostali pa ne. Morda bodo za vaše užitke postavljene tudi naše bolečine v naslednjih nadaljevanjih in boste vsemogočno ptico vpregli v naše želje.

    O, ljuba ptica, ki nosiš v kljunu toliko semena, da lahko poseješ celo ozaro s srečo, da vzklije in da lahko ustvariš življenje lepše kakor ga poznamo ljudje. Tvoja modrost ni v razumu, temveč v ljubezni. Le kateri veter bo prinesel k nam tvoj polet, tvojo misel, tvoj vzorec življenja? Morda se boš, mavrična ptica vrnila med vse ljudi na zemlji, drhteča in plahutajoča s perutmi in se postavila na rt ob svetilnik in tudi nas, ki smo ostali na kopnem ogrela z dobroto na stičišču ljubezni in mislimi, ki jih klijejo najnežnejše bilke travnika? Slutim, da bodo ljudje komajda razumeli, da si vzletela k njim. Na urnih perotih prinesi žarke sreče med vse ljudi! Tvoja ljubezen naj bo povsod razpršena. Jaz stojim to jutro ob morju in te motrim iz daljave. Vse človeške možnosti so neizpolnjene čakajoče, čakajoče, da ptica prideš tudi k nam. Ljudje potrebujemo sprostitev svojega duha in mir na zemlji. Čakajoči odgovori na vprašanja mojih želja sprejmejo tvojo ljubezen. Vsaka stezica, vsako drevo, vsak list, vsaka cvetlica in vsaka žuželka prosijo brezkončno ljubezen, zato tvojo ljubezen poenoti. Zazibaj se na valovih morij, ki se dotikajo vseh ljudi. Preleti prostrana morja in obišči vse ljudi, ki te v svojih stiskah kličejo po zapuščenih hišah.

    Tatjana


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,47 seconds