|   Brezpogojna ljubezen,
je tvoja edina ljubezen,
ki je zate lahko prava ljubezen.
Vse tvoje ostale,
so bile, so in bodo lažne.
Da bi lahko brezpogojno ljubil,
pa moraš najprej vzljubiti samega sebe,
v samo dno svoje nepokvarjene duše,
moraš se ceniti in spoštovati.
In kakor spoštiuješ in ceniš sebe,
tako moraš ceniti in spoštovati
svojega partnerja, ki ga ljubiš
in pustiti mu moraš vso svobodo.
Če je taka ljubezen obojestranska,
je to lahko zate prava, zrela ljubezen.
Nekateri, ki zlorabijo svojo svobodo,
šele po svoji zlorabi spoznajo,
kako je svoboda v ljubezni neverjetno zavezujoča.
Zapomni si, ti si vedno zaslužiš,
najboljšega partnerja,
in zakaj bi se sprijaznil s kaj manj?
Hkrati pa se vedno lahko tudi vprašaš,
koliko si ti v takem odnosu iskren??
Biti iskren, je tako lahko, a hkrati težko,
ker se moraš odpovedati vsem lažem. :)))
stojči Stojan Svet
|
NE ZAMUDITE
Brezpogojna ljubezen
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 13. marec 2004 @ 14:18 CET
tale pesem je posvečena eni rožici s Sveta pogovorov, mogoče pa tudi tebi, če se najdeš v njej. :)
Brezpogojna ljubezen
Prispeval/a: Anonymous dne nedelja, 14. marec 2004 @ 21:41 CET
že naslov tvoje pesmi me nagovarja, naj kaj napišem o ljubezni - tej večni spremljevalki življenja, ki ji dajemo največji pomen in o kateri umetniki sanjajo in pišejo in ji namenjajo najlepše besede in pomene, ki na svetu obstajajo. Najtežje si je odgovoriti na vprašanje kaj je ljubezen. Odgovorov je toliko, kolikor je ljudi. Nekateri istovetijo zaljubljenost z ljubeznijo. Nekateri so ljubezen zbanalizirali in jo spravili na količinsko raven potrošnje. Je ljubezen lepota, mladost, občudovanje, želja po stiku, željo po dotiku, poljubu?
Vendar kaj je v bistvu ljubezen?
Na to vprašanje bom odgovorila, čeprav vem, da odgovor marsikomu ne bo všeč.
Ljubezen je pogoj, da srečamo samega sebe na primerni višini. Z besedo \"brezpogojna\" si nehote povedal več, kot si nameraval. Ko človek sreča sočloveka v nesebični ljubezni kot sebi enakega, končno sreča samega sebe. Zato je pomembno, da najprej sebe poznaš in pomembno je kakšen odnos imaš do samega sebe, kajti ta odnos boš projeciral tudi v tebi ljubljeno bitje. Ljubezen je brezmejna v želji, da doseže spoznanje. Ta proces ne dovoljuje nobenega počitka. Tu je človek nenehno na novo postavljen pred vprašanja, pred iskanje odgovora. Sprašuje se, ali se mi bo to kar želim in kar pričakujem, sploh kdaj izpolnilo? Ta odnos zahteva, da se ljubeljenega bitja nenehno dodatikaš in naposled dotakneš na način, ki bo nad tvojo človeško višino. Ljubezn se tako izkaže kot kulturna drža, kot osebnostna naloga v vsej dimenziji njene intimne skrivnosti.
Erotična strast se izživi do konca, ko zlije svojo individualnost v službi vrste. Podleči erotični ekstazi pomeni prehajati v vrstno bitje, v naročje narave. To pa ni le življenje, v končni fazi pomeni vedno tudi smrt.
V ljubezni pa si vedno sezidamo tudi stavbo, ne podlegamo le sladostrastju, temveč v nesebičnem žrtvovanju za bližnjega ohranjamo in bogatimo svojo neokrnjeno individualnost. Ta vzajemna in nesebična ljubezen pospešuje graditi tvoj \"nadjaz\" in ljubezen ni več samo neka trdnjava instinktov v biološkem pomen, temveč se ta ljubezenska vez med \"jaz\" in \"ti\" odpira v svet prihodnosti, v sfero nove kvalitete ljubezni, ki ni le meja našega erosa v ožjem pomenu besede, temveč prebije to mejo z namenom, da prepozna samega sebe kot popolnejše bitje in tako pride do identičnosti lastnega jaza po identifikaciji s \"ti\" in potem je tudi ljubezen do \"jaza\" indentična z ljubeznijo do \"ti\".
Ker v človeku obstaja živo hrepenenje po boljšem človeku, nenehno izpopolnuje hrepenenje po poppolnosti s spoznavanjem in bogatenjem sebe v drugem bitju.V ljubezni se človeku odpira dvojni svet: svet erosa in svet \"nadjaza\". Človeška ljubezen, ki ima svoje korenine v erosu odpira meje našega obstoja v svet, kjer vodi pot onstran, celo v transcendenco. To je pravo srečanje in občutenje ljubezni na človeški višini v samem sebi. Sidrišče za vpon brezpogojne ljubezni pa človek najde v razodevanju božjega. Tu se se naha vsa znanost in se misel ustavi. Od tod naprej gre le za čutenje srca.
Tatjana Malec
Brezpogojna ljubezen
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 14. marec 2004 @ 22:30 CET
res lepo si tole napisala
in mi s tem dokazala,
kako globoko razumevanje imaš o tej neverjetni ljubezni.
Kako zanimivi smo ljudje,
za enega smo pripravljeni storiti vse,
za drugega pa nič.
Moj prijatelj iz New Yorka mi je povedal kako se je zaljubil v neko starejšo gospodično, ki jo je slučajno srečal v bolnici, kamor je šel na obisk k sorodniku. Ravno takrat je imela ona kemoterapijo. Izmenjala sta si naslove in po tem ostala skupaj vse do njene smrti.
Povedal mi je, da sta bila oba srečna že samo zato, ker sta se lahko gledala in pogovarjala, ona pa je ob njem umrla srečna.
Rekel mi je, da je Bogu neizmerno hvaležen, da mu je bila dana ta neverjetna izkušnja.
Res ta notranje občutena ljubezen je polna čudes.:)
lp
---
stojči
Brezpogojna ljubezen
Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 15. marec 2004 @ 00:57 CET
hvala za tvoje sporočilce. Škoda, da se je med tistim tvojim prijateljem in njegovo ljubeznijo tako žalostno končalo, da je
po kemoterapijah umrla. Takšne usode so žalostne. To je verjetno bila človeška ljubezen do trpečega bitja, ki morda ni izhajala iz erosa, temveč iz usmisljenja in globokega prijateljstva ali pa tudi še iz neizživetega erosa. Vse nesrečne ljubezni so večne in velike.
Najbolj pristna ljubezen je tista, ki izhaja in se razvije iz telesne in duševne privlačnosti. Torej iz erosa in \"nadjaza\".
Ljubezen brez erosa je po mojem mnenju kot rastlina brez cveta. Pri ljubezni je pomembna kemija. Dva se začutita, da spadata skupaj. Kaj meniš o tem? Sicer pa je duh že marsikaj ustvaril in stkal tako čudovite čipke, da obstanejo vselej v nedrju lepote. Sleherni čuteči človek nosi v sebi skrivnost duhovne skrinjice. Le pravi ključ jo mora odkleniti.
Nato človek vstopi v samo središče svoda in tu ga čakajo novi labirnti, duhovne nevihte in iskrenje zvezd, ki ga lahko pripeljejo do neizrekljivega preloma na robu ozvezdnega neba. Nato vstopi s svojo ljubeznijo v večnost ali pa nastopi delček sekunde, v katerem zasije in se izniči vsa ljubezen, kot atom časa in nastopi nič, ki ni z ničemer otipljiv. Vse je mogoče. To je tako čarobno in zagonetno, da je težko opisati z besedami.
Ugotavljam, da se čuti pomlad v ozračju in da je na pozitivkah zadnje čase kar veliko tem o ljubezni. Sicer pa vsi čutimo, da nam pod kožo nekaj brsti in da bomo tudi mi kmalu odeti s krošnjo cvetja in veselja.
Pretekli teden sem pisala daljšo zgodbo - Bratovščina \"črni bratje\" za objavo. Tudi moj pokojni oče je bil \"črni brat\" v času fašističnega raznarodovanja. Sedaj moram iti slikati na Goriško še kaverno, v kateri so se \"črni bratje\"sestajali.
Nocoj sem napisala kratko novelo \"Zgodba o sliki\". Morda jo bom poslala na pozitivke. Sem kar aktivna. Neprestano pišem to in ono. Naslednji teden pa moram iti v naravo.
Je pozno. Lahko noč!
Tatjana
Brezpogojna ljubezen
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 21. januar 2005 @ 17:53 CET
Zgodovinsko pričevanje - zgodba "Bratovščina Črni bratje", avtorica Tatjana Malec je objavljena v reviji za družboslovje in kulturo Primorska srečanja, št. 277/8/2004; Dr. Mira Cenčič je začela objavljati knjigo "Črni bratje" v nadaljevanjih v tržaški reviji "Mladika", št. 10, december 2004; knjiga "Črni bratje" avtorice dr. Mire Cečič je pripravljena za tisk, obvestilo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske "Primorski Rodoljub", št. 12/2004.
Tatjana Malec
Datum: 21. 01. 2005