 K velikemu starogrškemu modrecu Sokratu je prišel mladenič, ki je želel vedeti vse, kar je vedel Sokrat. Ta ga je povabil k reki in sedla sta na breg poleg nje. In kar naenkrat je Sokrat mladeniča zagrabil za vrat in mu potisnil glavo pod vodno gladino. Mladenič se je otepal na vse kriplje, a Sokrat ni popustil prijema. Ko je bil mladi mož tik pred tem, da se utopi, ga je Sokrat potegnil iz vode in ga položil na breg. Ko je mladenič izbljuval vodo in se izkašljal, je vprašal modreca, zakaj ga je želel utopiti. Sokrat ga je vprašal:
»Kaj si si najbolj želel, ko si imel glavo pod vodno gladino?«
Mladenič je seveda odgovoril:«Zraka, kaj pa drugega.«
Sokrat mu tedaj odvrne:«Nikoli ne pomisli na to, da modrost lahko dosežeš zlahka. Ko si boš učenja zaželel tako močno, kot si si želel dihati pod vodno gladino, takrat šele pridi k meni po znanje.«
Nauk zgodbe: Nič pomembnega v življenju se ne da dobiti na lahek način. Za vse se je treba truditi. In imeti močno željo po tem.
po spominu (nekje prebrano)
|
Zgodba o Sokratu
Prispeval/a: Anonymous dne torek, 9. marec 2004 @ 18:13 CET
je bil znameniti grški filozof Platonov učitelj. S Sokratom se je obrnila pozornost grške filozofije od narave k družbi, k
človeku od kozmoloških naturfilozofskih problemov k etičnim, predvsem kot odgovor na etični relativizem sofistov. Po Sokratovem mnenju mora človek vedeti, kaj je dobro, da bi lahko sam bil dober v smislu t.i. etičnega idealizma. To znanje - osnovo religije in morale bo človek vedno našel v samem sebi, pri tem pa je potrebno, da dobro spozna samega sebe. Sokrat je svoj nauk razlagal zgolj ustno in ga ni zapisal, ker mu je bila zapisana beseda mrtva. Njegov nauk je poleg drugih ohranil predvsem Platon, in to v svojih zgodnjih dialogih. Sokrat je bil obsojen na smrt zaradi \"kvarjenja mladine\"; odklonil je, da bi se rešil z begom in mirno je spil dosojeno mu čašo strupa. Sokrat je znan tudi po svoji prisegi, ki se v medicini še vedno uporablja.
Sokrat je znan po svojih dveh metodah, in sicer: 1. po metodi ironije. V svojih filozofskih razgovorih je Sokrat izhajal iz trditve, da sam o predmetu razgovora nič ne ve, da pa je mogoče z ustreznim vodenjem razgovora, z zastavljanjem vprašanj in z iskanjem preliminarnih odgovorov, s spoznanjem težav pri teh odgovorih priti do nekega znanja o predmetu pogovora. Druga njegova metoda je deduktivna metoda majavtika - babištvo in je povezana s Sokratovin in Platonovim verovanjem, da ima vsak človek pravo znanje, ki pa se pokaže šele z ustreznim postavljanjem vprašanj. Tu pa se začenja razvoj dialektike. To verovanje je pridobilo kasneje obliko verovanja v vrojene ideje in načela, v pedagoški praksi pa se je preoblikovalo v zahtevo, po kateri je treba z ustreznimi vprašanji pomagati učencu, da bo sam prišel do spoznanja, ki je predmet razgovora. Gledano iz razvojnega ciklusa tistega časa je bil Sokrat modrijan, gledano z današnjega časa pa tudi ohol čudak, ki ni imel spoštljivega ravnanja s svojim učencem. Kjer je dim, je bil tudi ogenj ... Sokratova usoda marsikaj pove. Ohranimo Sokrata v zgodovinskem spominu, vendar se izogibajmo vsakemu strinjanju z nasiljem pri razsvetljevanju. Danes je uveljavljenih veliko psiholoških pedagoških metod, ki so gotovo manj osupljive in uspešnejše od Sokratove.
Glede potapljanja Sokratovega učenca pod vodo in vprašanja kaj si je tedaj pod vodo najbolj želel, je popolnoma normalno da je odgovoril, da si je želel zrak, saj bi se sicer zadušil. Rekla bi, da ni nujno, da upihnemo tujo svetilko, da sveti naša. Sokratov učenec si je verjetno želel znanja, tako kot zraka pod vodo, vendar Sokrat je bil ohol in vsiljiv v svojih idejah. Kaj če bi danes živel Sokrat in bi mu kak znani sodobni zdravnik, ki mu Sokrat ne bi segel do gležnjev, Sokrata potunkal v vodo? V neznanju je največ prevzetnosti. In čeprav je bil Sokrat začetni utemeljitelj dialektike, še ne pomeni, da je bilo njegovo dejanje nujno in njegov preizkus hvale vreden. Dober učitelj bi svojemu učencu to povedal na drug, bolj primeren način, da bi ta dojel resnico s spoznanjem in ne s silo potapljanja.
Tatjana Malec
Zgodba o Sokratu
Prispeval/a: Anonymous dne torek, 9. marec 2004 @ 22:17 CET
Hipokrat se je razlikoval od Sokrata, ki ni zapustil ničesar napisanega, medtem ko je za Hipokrata značilna zbirka spisov, ki nosi ime Corpus Hippokraticum. Ko obravnavamo helenistično dobo je prav, da spregovorimo skupaj o Sokratu, Platonu in Hipokratu, saj so vsi trije zaznamovali dialektiko in razvoj znanosti.
Tatjana Malec