Dragi Stojči,

\"r a d o s t\", to je najlepša beseda v slovenskem slovarju.
Pokojni pisatelj Vitomil Zupan je ob intervjuju novinarki Majdi Suša dejal: \"Radost ali veselje je najpomembnejše čustvo življenja\". To sem si zapomnila kot večno resnico.

Človek je rojen za srečo. Iz srčike človekove samozavesti se rojeva hrepenenje po sreči. Vsak užitek ali veselje, ki ga v danem trenutku dosežemo je le kaplja, od koder pravzaprav izhaja žeja po dokončni sreči, po nečem globljem, kar je onkraj trenutkih užitkov in veselja. Človekovo življenje ni nič drugega kot eno samo hrepenenje po neskaljeni sreči. Bolj kot bi človek rad življenje užival in izkoriščal za srečne trenutke, bolj se mu mora vsak dan odpovedati, bolj si mora pritrgovati. Človek je nesrečen, če srečo išče in je ne najde. Človek mora srečo sprejeti, kadar se mu le-ta nasmehne. Če boš znal opazovati okrog sebe, bo sleherni trenutek tvojega življenja radosten in srečen, kajti življenje ti nudi toliko lepega in veličastnega. Poglej okrog sebe naravo in otroka, ki se ti nasmehne. Nameni človeku, ki gre mimo tebe prijazno besedo in še in še bi lahko naštevala tisočero malenkosti, ki ti bodo osrečile življenje. Ti samo pritisni na gumb svoje usode in videl boš, ka se ti bo obračalo vse v srečo, le če boš to srečo znal z radostjo opazovati in jo užiti. Rojen si, da boš srečno in radostno bitje. Upanje v srečo in radost je tista vzmet, ki te poganja in skrbi za tvojo prihodnost. Najbolj zgovorni budilci upanja na srečo so sončnice, ki se s hvaležnostjo obračajo za soncem. Vsa narava je ena velika skleda ljubezni, ki jo je zalilo božje stvarstvo, da uspeva in raste. Tudi tvoja želja, prežeta z upanjem po boljših časih, je naposled poplačana s srečnim žitjem, s tem da najdeš samega sebe in si naposled hvaležen. Hvaležnost je križišče tvojega življenja, kjer se rojeva nova sreča. Dimenzijo sreče in radosti odpirajo tvoji čuti. Notranje čutenje je tvoj smisel življenja, tvoja sreča in tvoja radost.

Tatjana Malec

[ Odgovori na to | # ]