So rastline dober vir omega 3 maščobnih kislin ali ne?

Omega-3 maščobne kisline spadajo med esencialne kisline, kar pomeni, da jih moramo obvezno zaužiti s hrano, saj jih naše telo ni sposobno proizvesti samo. So nujno potrebne za normalno delovanje človeškega telesa, jih pa v telesu pogosto  primanjkuje.

Za kaj so pomembne omega-3?
Maščobne kisline so pomembne še posebej za možgane, oči, živčevje, za ustrezno ravnovesje vnetnih procesov v organizmu, za srce in ožilje, uravnavajo holesterol, na splošno izboljšujejo miselne sposobnosti.… Zelo pomembne so za nosečnice in doječe matere, kajti plod oz. otrok jih tako za optimalno rast in razvoj prejme preko matere.

Da, bi zmogli prav ravnati, je napačno treba videti po bistvenih črtah,
kajti če greš v tega podrobnosti,
so v tem zvite laži in izgovori, ki na nek način vse to opravičujejo.

Kar vemo da je slabo, in kadar to v resnici poznamo,
tudi če vidimo, da se to pri kom obnese,
je to zato, ker še ni posledic tega.

Kolikor bom dal, toliko bom dobil – ljubezni.
Moram najprej imeti, da bom lahko dal – ljubezen.
Kje dobiti tisti »nekaj«, da bom lahko dal – ljubezen.

Vsa vprašanja, ki si jih zastavljamo, imamo v sebi – že vemo.

Vemo, kaj je prav in kaj ne, vemo kaj je za nas najboljše in česa ne smemo početi – že vemo.
Vedno pa iščemo odgovore pri »drugih« ljudeh, namesto, da bi poslušali sebe in postali odgovorni za svoje življenje. Nihče ne more bolj vedeti, kaj je za nas najboljše, saj smo edinstveni, enkratni, neponovljivi in razlikujemo se po svojih duhovnih poteh toliko, da mora vsak izmed nas narediti njemu edinemu potrebne korake, da se nauči določene lekcije, ki se je mora naučiti.

Besedi um in razum lahko uporabljamo za označevanje različnih stanj zavesti. Oboje je sicer iz iste snovi. Um je recimo kot ocean in razum kot ledena gora na njem. Vendar ledena gora ne more spoznati narave oceana, dokler niso izpolnjene določene okoliščine, ki spremenijo strukturo ledu, tako da ta najprej postane čist in prevoden kristal, ki se končno izlije v ocean.

Led predstavlja trdo strukturo naših misli, ki nas vežejo na neko identiteto in ustvarjajo navidezno ločenost od oceana.

Razumski strukturi rečemo tudi ego, nečisti um, speči um, zamegljeni um, ujeti um itd…
Tudi ocean ima veliko imen, od Boga naprej. Zavedanju spokojne globine oceana enosti pravimo razsvetljenje.

Pri svojem 13 letu sem doživel komatozen* napad epilepsije, pretrpel 3 do 4 napade na teden in ponavadi se mi je, ko sem na hitro vstal, tako zavrtelo, da sem se moral takoj spet usesti.

Imel sem tudi bronhitis, zaradi katerega sem močno kašljal in težko dihal ves teden pred vsakim mesečnim preizkusom znanja v šoli ali pa, ko sem se moral s čim soočiti. Bil sem alergičen na hrano, rastline in živali, zaradi česar sem kašljal in sopihal vsakokrat, ko sem se približal mački, psu, konjem ali golobom.
Medtem pa me je moj zdravnik zdravil z zdravili, zaradi katerih sem se počutil samo še slabše.

Meglice so se dvigale iz sveže oranih njiv, češnjevi cvetovi so se nastavljali sončnim žarkom in vabili s svojo lepoto. Brez besed sta stopala med polja, zavedajoč se, da je lepota, ki ju obdaja, tudi njima namenjena, da sta del te zgodbe, da sta iz tega vsakdanjika. Počasi sta zavila v gozd v katerem je življenje z vso močjo ponujalo radosti narave. V krošnjah dreves se je čutilo priprave na novo življenje, ves gozd je bil odet s svetlo zeleno tančico. Sončni žarki so skozi veje dreves igrali ples svetlobe in ustvarjali čarobne prizore.

Pot se je strmo spuščala do potoka, ki je bil videti, kot plavajoča steza, polna brzic in šumečih slapov. Bili so kot bele padajoče stene, ki branijo vodi, da bi tekla dalje po svojem tiru.

V mali deželici med morjem in Alpami se je vila reka. Ob tej reki je zraslo mesto. Ob mestu je bilo močvirje. Ob večerih, ko so padle meglice in zasijale zvezde, so se tam zbirale vile. Skrivnostne deklice, sestrice, katerih nisi mogel videti s prostim očesom, razen, če so one tako hotele.

Najmlajši med njimi je bilo ime Ljubljančica. Komaj šestnajst let ji je bilo. Otroška naivnost se je že očarljivo mešala s sanjami mladenke, ki so vrele v njej. Med razposajeno igro se je zasanjala tja nekam v daljave in se zamislila.

Iz nove revije Misteriji www.misteriji.si

Magijski obredi s kristali za uresničitev želja
Delo z magijo pomeni delo v harmoniji z zakoni narave in kristale lahko uporabite kot močno magijsko orodje. Kristale, ki jih najdemo po vsem svetu, so starodavne civilizacije uporabljale za zdravljenje in magijo. Darovali so jih svojim božanstvom, da so prejeli duhovne uvide in vodstvo.

Kristali vsebujejo energije, povezane z vesoljem in zemljo, ki vplivajo na človekovo energijo. Vsak posameznik občuti kamen drugače. Za nekatere so kristali topli, za druge so hladni. Nekateri ob držanju kristala čutijo močne mravljince navzgor po roki, ali pa se jim malo vrti v glavi. Skoraj vsakdo pa najde nekakšen notranji mir, ko drži v rokah enega od njih. Počutimo se mirni in sproščeni, ker smo se povezali z univerzalnimi energijami.

Predramilo me je.
Kar je spalo vsa ta leta v meni.
Gledala sem to božansko slikico dojenčka, ki spi na očetovih rokah, rokico si je dal na obraz in izraz na obrazu ima tako zadovoljen, poln ljubezni.
Nisem prenesla pogleda nanjo, nisem prenesla tega izraza na njegovem obrazu. Predstavljal je vse tisto kar jaz nisem.

Naslednjič sem sliko lahko gledala dlje, tretjič ko sem jo spet po naključju odprla so se mi usule solze in hlipala sem kot otrok.

V gozdu za našo hišo so se oglašale še zadnje ptice tistega dne; verjetno so se odpravljale spat, odhajale so v svojo »miževo deželo«. Klicale so druga drugo in najbolj glasne so bile tiste osamljene. Slišati je bilo, kot da se dogovarjajo med seboj, katera je kdo, kam bo legla, na kateri veji bo počakala…dočakala jutro. To ta zadnje, dočakala jutro, v naravi ni pogoj, je bolj odvisno od tega, kje je tvoje mesto in na kako visokem mestu si v prehranjevalni verigi.

Bolj ko se je temnilo, manj klicev…odzivov ptic je bilo in na kraju je vse utihnilo. Gozd se je pogreznil v spanec, vendar ne v popolno brezmejno tišino. Nočna ptica sova se je oglašala, kot bi spraševala..preverjala, če so vsi njeni sostanovalci po svojih domovih, če so miške in voluharice pripravljene, da se gredo igro slepe miši in tisto, kdo lovi, in če je vse tako kot mora biti tam spodaj na tleh.

Dežela kokosovih palm, prijaznih ljudi, čudovitega tropskega sadja, vedno prijetnih temperatur, ter pikantnih jedi

Danes bi Vam rad predstavil nekaj eksotičnega - Indijo oz. Natančneje - Keralo .Moje popotovanje med palmami in plažami ter kanali v južni Indiji.

Dežela se nahaja med osmim in dvanajstim vzporednikom severno od ekvatorja na jugozahodnem delu celine. Naj povem, da sem bil v pokrajini Kerala zdaj že v tretje in od vse Indije, ki je kar velika zadeva se mi prav ta košček glamozne dežele zdi najbolj eksotičen in privlačen. Zakaj me boste vprašali: mogoče predvsem zaradi tropske vegetacije, ki se kaže v kokosovih palmah, nasadih bananovca (slika 1), tapioke (gomoljasta rastlina-podobno kot naš gorenjski krompir), tam rastejo papaje (sadež ki spominja malo na melono), pa orjaška mangova drevesa, tamarinda (začimba, ki se uporablja za omake in je kislega okusa.

Piše: Miha Kramli, terapevt v Vivi www.viva.si

Skoraj vse, kar vidimo okrog sebe, so stvari, od katerih smo odvisni. So stvari, ki nam lepšajo in osmišljajo življenje. Vse to nosi sledi človeške ustvarjalnosti ali kreativnosti, zato so obleka, oprema stanovanja, knjige, umetnine, ki jih imamo, odraz nečesa globljega. Ko naštevamo te dobrine, ne govorimo zgolj o imetju, temveč predvsem izpostavljamo moč idej, zamisli, vizije, ki jih premore človek.

Cilj zdrave osebnosti je oblikovanje in ohranjanje moči za urejeno življenje. V praksi spoznavamo, da je tako pri kemično kot nekemično zasvojenih osebah prišlo do sprememb prav na tem notranjem mentalnem, duhovnem zemljevidu. Posledica tega je, da zasvojeni spremeni stil oblačenja, komunikacije. Počasi spreminja odnos do sebe, bližnjih in tudi do zunanjega sveta. Prej urejeno bivalno okolje postaja vse bolj zanemarjeno ali pa je celo na razprodaji.

Piše: Meta Ude v Vivi www.viva.si

Reka, po katerem je pomembna tehnika, si ni izmislil "nekdo z majhnim", ampak najbrž izkušena ženska, saj ni fizioloških dokazov, ki bi potrjevali, da večji spolni organ vedno zagotavlja večji seksualni užitek.

Na sledi - sebi

Življenje ni nič drugega kot iskanje - samega sebe, svojega bistva. Tega se prav vsi nejasno zavedamo, saj je prav to tisto, kar nas žene naprej. Pri tem smo soočeni z neprijetno težavo: ne vemo, kje iskati! Žal vsi sprva iščemo zunaj sebe, v vse mogočih stvareh, v ekstremnih športih in razmerah, na skrajnih koncih sveta, dokler naposled z vso gotovostjo ne ugotovimo, da ni potrebno iti nikamor - vse, kar iščemo, imamo znotraj sebe.

Ko človek naposled odkrije, kam mora posvetiti z lučjo, kam je treba usmeriti svojo zavest, je to zmagoslavje pred dokončno zmago, ki ne more biti več daleč.

Nezemljani med nami
KAJ MORAMO VEDETI PRED RAZKRITJEM

Nizozemski pisatelj in raziskovalec Gerard Aartsen ter njegov pogled na Zemljo in druge svetove. Kako smo povezani.

»Glavni vzrok stiske ljudi v našem svetu je skozi stoletja vzdrževani občutek medsebojne ločenosti, ki se od nekdaj izkorišča za vsiljevanje prepričanja, kako je tekmovalnost nuja in pohlep vrlina. Čeprav takšen odnos do življenja dandanes še uničuje družbeno tkivo v mnogih državah sveta, pa bo prav ta skrajna polarizacija kmalu privedla kritično maso človeštva do tega, da bo uzrla edino zanesljivo alternativo:

Vonj po usnju, nekaj skodelic kave in dooolg klepet. Z Branimiro Sever, čarodejko z enim najstarejših materialov na svetu. Njeni usnjeni izdelki, povečini torbice in denarnice, pa tudi nakit, so enostavno čudoviti.

Danes so ročno narejeni usnjeni proizvodi še bolj luksuzni kot nekoč. Pa niti ne toliko zaradi cene kot zaradi izjemnosti in neponovljivosti ideje, zaradi vloženega časa, zaradi trajnosti.

Francka se je zakadila v tistih zgodnjih letih, ko je njen svet še bil čudežno lep in varen. Njenemu pogledu ni ostalo nič skrito. Do potankosti je opazovala očeta, strica pa tudi soseda, ko so vlekli in puhali dim iz cigarete. Kadilski obred je vseboval tudi pitje kofjeta in glažek rakije je pasal tudi zraven.

Radovednost ji ni dala miru, in ob prvi priložnosti se je dala zapeljati mamljivi privlačnosti cigarete. V kaj se spušča in kam jo bo to pripeljalo, ne o tem ni hotela razmišljati. Slabe misli in občutke je pospravila v predal, ki je sameval v skritem in odmaknjnem kotu svoje podzavesti. Želela in hotela je postati enaka drugim.

Večkrat dobim vprašanje, kako veš, da te kliče tvoja duša? Kako veš, da je tisto, kar počneš, res klic duše? Morda je pa nekdo, ki si ga spoznal, s katerim hodiš po poti življenja, glasnik tvoj duše, ki ti pomaga razvozljati zapletene šifre v sporočilih, ki jih prejemaš vsakodnevno, a se te ne dotaknejo na takšen način, da bi te privzdignilo iz zimskega spanja, iz tistih najglobljih sanj, ter te postavijo na tisto mesto, kjer bi se že zdavnaj nekako »moral« znajti ter začeti opravljati svoje poslanstvo.

Kako veš, da tvoja duša sploh ve, kaj je dobro zate. V življenju ti gre dobro, morda si si celo ustvaril družino, podjetje, zgradil hišo in na videz ti ne manjka nič. In potem se od nekje vzame nekakšna tvoja duša, ki ti v trenutku vse tvoje življenje postavi na glavo in te prepriča, da je vse to le plod tvojega razmišljanja do sedaj, zadostitev nekim družbenim normam, da ti si veliko več in svetu lahko daš mnogo več od tega, kar mu daješ.

Piše: Darja Zgonc v Vivi www.viva.si

Dr. Aleksander Zadel, psiholog
"Potrošništvo žre svoje otroke do bridkega konca," poudarja znani psiholog dr. Aleksander Zadel, direktor Inštituta za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio. "Oglaševalske agencije, ki so v službi generatorjev potrošništva – korporacij, se v času krize še posebej intenzivno ukvarjajo s prepričevanjem ljudi, da bodo z nakupom doživeli občutek lastne vrednosti. Da si bodo, če bodo nekaj kupili, zgradili pozitivno samopodobo in si pridobili status v družbi. In kadar je posameznik v stiski, pogosto razmišlja na način: vsaj nekaj si privoščimo, dokler si še lahko."

Čeprav se že nekaj časa spoprijemamo s krizo, so trgovska središča po Sloveniji presenetljivo polna, še posebej pred decembrskimi prazniki. Kako si to razlagate? 
Zelo preprosto – mediji sporočajo informacije, ki niso povsem pravilne. Prepričujejo nas, da smo v krizi in da prevladuje revščina, realnost pa ne kaže povsem enake podobe. Zagotovo so med nami revni ljudje, ki ne razmišljajo o tem, da bi izgubljali čas in denar v nakupovalnih središčih, velika večina pa to možnost še ima in jo s tavanjem po nakupovalnih središčih tudi izrablja oziroma zlorablja. 

Ne želi si previsokih stvari, ki so tvojim poštenim zmožnostim nedosegljive, vedi, da so mnoge, ravno take želje, spravile na kriva pota.

S tem ni mišljeno, da si ne bi nikoli nič boljšega zaželeli, ampak, da bi take želje popolnoma opustili, kadar na popolnoma pošten način, ne moremo priti do tega, kar želimo.

Življenje po najvišji dobroti, ni pogojeno s tem ali boš imel dosti ali malo, torej je vsem poštenjakom tudi dosegljivo.

Ljudje zelo radi rečemo, da je vse v glavi. Čista resnica. Sicer malo poenostavljena, ampak drži - tako kot večina ljudskih modrosti.

Naš um je procesor, ki določa vsebino naše glave. Nekako prefiltrira vse vsebine v "etru" in v našo glavo spusti samo določene. Malo me spominja na kakšno spletno trgovino, kjer lahko s pomočjo raznih filtrov najdeš sebi primerne izdelke.

Tehnika v naši glavi je podobna, zaplete se edino pri tem, da se vse to dogaja na podzavestni ravni in si filtrov ne znamo enostavno prilagajati, oziroma jih izklopiti.

...okorelem, zastarelem. Vsaj tak občutek se me loteva. Moje mnenje je, da si duše same izberejo starše, ki so pomembni za njihov razvoj in za izdelavo naloge na tuzemskem življenju. Potem se seveda priključi še genetika in okolje, njihovi potencijali, karakterne lastnosti, ki so jih dobili ob razvoju ter z lastnimi izkušnjami ter obdobje, v katerem se znajdejo na zemlji.

Otroci moderne dobe so po mojem mnenju vseeno zelo posebni, če ne celo bolj napredni kot mi. Ampak da se vrnemo h karakternim lastnostim, ki jih dobijo od staršev, nekaj gensko, nekaj pa seveda, ker so enkratni opazovalci, tako enega kot drugega, ter še cele vrste najbližjih, ki jih obkrožajo.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Za vse, ki visoke temperature in temu primerno razgrete hormone še vedno prenašate sami, še ni prepozno, da pridete na svoj račun in najdete to, kar vam kot vsakemu navadnemu smrtniku pripada vsaj enkrat v življenju: spodobno poletno avanturo.

Dopust je ena od najboljših priložnosti, da se zaljubite in naseksate do sitega, da, skratka, počnete to, za kar preostalih enajst mesecev in pol nimate časa, energije ali priložnosti.