Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 20:03 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
400 g makaronov
80 g margarine
peteršilj
bazilika
česen
pest ribanega sira
sol
poper
Makarone skuhamo. Medtem ko se kuhajo, stopimo margarino in v vročo dodamo začimbe, sol in poper. Nekaj časa na nizki temperaturi kuhamo. Testenine odcedimo, nanje naribamo sir po želji in prelijemo z začimbno omako.
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 20:00 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
3 rumenjaki
100 g kisle smetane
125 g masla
1/2 žličke gorčice
sok 1/2 limone
sol in poper po okusu
1 žlička drobno narezanega drobnjaka
Rumenjake dobro zmešamo s kislo smetano. Maslo stopimo in postopoma dodajamo k rumenjakom in kisli smetani. Ves čas mešamo. Ko dodamo vse maslo, damo posodo nad soparo in mešamo tako dolgo, da se omaka zgosti. Na koncu dodamo gorčico in limonin sok, ter solimo in popramo po okusu.
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 19:56 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
1 manjša čebula
1 pločevinka pelatov ali pasiranega paradižnika
3 stroki česna
10 listov grobo nasekljane sveže bazilike (lahko tudi 1/2 žličke suhe)
1 skodelica kuhane čičerike
1 skodelica kuhanih polnozrnatih ajdovih rezancev (dim. 1x5 cm)
2 žlici kisle smetane
olje
sol
poper
1/2 žlice moke kot gostilo
Čičeriko namočimo prejšnji dan (12 ur) in jo naslednji dan skuhamo do mehkega v slani vodi(cca 2 uri). Tudi polnozrnate ajdove rezance skuhamo v rahlo osoljeni vodi. Na olju prepražimo čebulo do zlatorumene barve, dodamo nasekljan česen in ga pražimo kratek čas, da malo zadiši.
Avokado prerežemo po sredini, odstranimo koščico in previdno izdolbemo meso. Lupine premažemo od znotraj s sokom 1/2 limone in jih shranimo. Meso avokada z vilico zdrobimo.
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Sonce
Človeško črevo je edinstveni sistem in znak zdravega ekosistema je diverziteta različnih mikroorganizmov v njem. Če so vas zasužnjili probiotični napitki, spodbujate neravnovesje. Skoraj 70 procentov celotnega imunskega sistema se nahaja v črevesju.
Črevesje je prepleteno z živčnim sistemom, ki je prav tako kompleksno kot osrednji živčni sistem (v možganih in hrbtenici) in izkazalo se je, da ima prav tako velik vpliv na duševno in čustveno zdravje. Torej je pomembno ohranjati zdravo črevesno floro. Da bi to zdravje dosegli, je potrebno vzpostaviti ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami, ki se nahajajo v črevesju.
V evropski prehranski piramidi so maščobe dolgo spadale med »grešna« živila, ki naj bi jih uživali v čim manjših količinah. Tudi raziskovalci so dolga desetletja ugotavljali, da s to piramido marsikaj ni v redu. Tako smo naposled dobili novo prehransko piramido, v kateri so nenasičena hladno stisnjena olja dobila status živila, ki ga nujno potrebujemo v vsakdanji prehrani. Ustrezno so "rehabilitirali" večino krivično obdolženih maščob. Toda še vedno smo daleč od resnice o maščobah in njihovem vplivu na človekovo zdravje.
Zmotno poenostavljanje
Naša civilizacija ima rada dualnost. Na eni strani dobro na drugi zlo. Tako v politiki kot tudi v prehrani želimo vedeti, ali je nekdo ali nekaj dobro ali slabo. Od politikov in znanstvenikov želimo preproste odgovore: »Ste za ali proti?« Če odgovor začnejo z besedno zvezo »odvisno od …«, menimo, da o zadevi nimajo lastnega mnenja.
Pri ugotavljanju koristnosti/škodljivosti maščob pa gre prav za to. Odvisno od tega, kako so pridelane ali predelane, so lahko maščobe istega izvora zelo koristne ali zelo škodljive.
petek, 22. junij 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Piše: Nara Petrovič
O himalajski soli
Tako so že v 4. st. pred našim štetjem imenovali sol, ki jo je Aleksander Veliki tovoril s Himalaje in so jo v njegovem kraljestvu lahko uporabljali samo najvišji družbeni stanovi. Sol je slovela tudi po svojih zdravilnih lastnostih. Kasneje je dolga stoletja samevala pod debelimi plastmi himalajskih gora, dokler je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja niso znova odkrili in začeli uporabljati v zdravilne in kulinarične namene. O tako imenovani himalajski ali Aleksandrovi soli je v tujini napisanih že veliko knjig in člankov, raziskovali so jo mnogi znanstveniki, podatki o njej pa so zares presunljivi.
Ta posebna sol je nastala, ko se je pred približno 260 milijoni let izsušil praocean. Tektonski premiki in drugi geološki dejavniki so spravili mase soli pod debele plasti kamnin, kjer ji je visok pritisk spremenil kristalno strukturo. Za razliko od navadne morske ali kamene soli himalajska sol nima običajne kvadratne oblike, ampak so kristali blago razvejani, vendar brez ostrih robov. Najpomembneje pa je to, da kristal ni izoliran od drugih spremljajočih kemijskih elementov. Po analizah naj bi teh elementov bilo 84, njihovo razmerje v blagi slanici pa je zelo podobno razmerju elementov v maternični tekočini.
O soli v prehrani obstaja toliko nasprotujočih podatkov, da ne vemo več, ali naj jedi sploh še solimo ali ne, in če že, ali naj uporabljamo takšno ali drugačno, kameno, domačo morsko, uvoženo tretjo ali kakršno koli že sploh sol − ali pa naj sol dobimo z živili, kot so zelena, nekatere druge vrste zelenjave in seveda meso. Torej ... Brez panike. Sol je slaba. Sol je dobra. Sol je.
Mi pa tudi. Sol potrebujemo, še kako. Vse je odvisno od vrste soli, kajti sol le ni enaka soli, in od načina uporabe. Najpopolnejša vrsta soli je čista morska voda, ki vsebuje malodane ves periodni sistem elementov. V prečiščeni trgovinski soli sta samo dva: natrij in klor. Vendar gre pri soli vsake vrste predvsem za natrij in klor, medtem ko množino drugih rudnin dobimo, ali naj bi jo vsaj dobili, predvsem s čim bolj naravno hrano rastlinskega in živalskega izvora.
nedelja, 17. junij 2007 @ 12:16 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: voda
korenček
bučke
krompir
koleraba, por,...(ostala zelenjava)
ščepec soli
V vodo damo očiščeno in narezano zelenjavo, vsakega po malo. Solimo. Kuhamo do mehkega. Kuhano z vilico pretlačimo. Po želji dodamo še drobne makarončke.
nedelja, 17. junij 2007 @ 12:13 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: 500 g makaronov, najbolje peresnikov
3 dl sladke smetane
3 stroki česna
riban sir, lahko tudi mozzarella
Makarone na pol skuhamo v slanem kropu. Sladko smetano zavremo, dodamo sesekljan česen. Makarone odcedimo in pretresemo v pekač. Zalijemo z vročo smetano in po vrhu naribamo sir. Pečemo cca. 15 minut na 230 stopinj.
nedelja, 17. junij 2007 @ 12:04 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: 10 - 12 svežih paradižnikov, narezanih
2 - 3 srednje čebule, narezane na male koščke
3 žlice olivnega olja
2 žlici limoninega soka
2 žlici kisa
sol
3 sesekljani feferoni
2 stroka česna, sesekljana
Prvih šest sestavin zmešamo skupaj. Nato skuhamo feferone in česen v skodelici vode (15 minut). Dodamo jih salsi skupaj z vodo. Ohladimo in postrežemo.
petek, 15. junij 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Kot otrok sem komaj čakala tisti dan v mesecu, ko je babica vzela s podstrešja gromozanski moder lonec, ki je že kazal sledi obrabljenosti, potu in težkega dela ter ga napolnila z moko, vodo, kvasom in začela z mesenjem. Kako spretno so se gibale njene roke med to gmoto testa, ki se je oprijemala prstov.
Testo je pripravljeno, ko se ti preneha lepit na prste, je govorila. Nakar je sledilo čakanje in vzhajanje in vsi smo mogli biti tihi, da ne bi prekinili meditativni proces. Medtem je pripravila krušno peč in nepečene okrogle gmote testa so ena za drugo bile porinjene na prav posebni lopati posuti s koruzno moko v ogreto peč. Sledil je najslajši del. Prvi topel kos kruha in kisla smetana. Mljask. Bilo je dobro. In danes. Krušno peč smo podrli. Jaz pa imam doma pekač za kruh.
Današnji življenjski ritem nam skorajda onemogoča vsakodnevno nakupovanje svežih živil, zato jih je treba pazljivo izbirati in pravilno shraniti. Z nekaj znanja lahko zamrzovalna skrinja postane prijateljica in zaveznica pri pripravi zdrave hrane.
V trgovinah je ponudba globoko zamrznjene hrane ogromna, skorajda neskončna. Zaradi pomanjkanja časa tako pogosto odpiramo zamrzovalne skrinje in se pri tem sprašujemo, ali ravnamo prav, ali je zamrznjena hrana zdrava. Strokovnjaki potrjujejo in pravijo, da so nekatera živila, čeprav zamrznjena, še kako zdrav prispevek k zdravi prehrani.
ponedeljek, 11. junij 2007 @ 00:01 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
3 banane ali 250 dag jagod
1 posodica mascarpone sira
cimet
sladkor
limonin sok (v primeru bananine kreme)
Banane najprej olupimo (jagod ni potrebno) in jih pretlačimo z vilico. Potem jih stresemo v posodo in jim dodamo mascarpone sir. Če delamo bananino kremo, kremo polijemo z malo limoninega soka, da ne bi porjavele. Kremo nato sladkamo in ji dodamo cimet. Potem jo za pol ure postavimo v hladilnik. Okrasimo jo lahko z bebi piškoti, mrvicami ali s prelivom.
nedelja, 10. junij 2007 @ 23:57 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
400 g moke
240 g sladkorja
1 pecilni prašek
6 žlic olja
2-3 vanilijeve sladkorje
6 pesti kokosove moke (cca. 100 g)
1/2 litra gazirane mineralne vode
neškropljena limonina lupinica (ali malo limoninega oz. pomarančnega sirupa)
15 minut prej prižgemo pečico, saj je pomembno, da je ogreta na pravo temperaturo. Vse sestavine (po vrsti) stresemo v visoko posodo in zmešamo z mešalnikom. Takoj ga zlijemo v pekač, v katerem je na dnu peki papir in takoj postavimo v pečico. Pečemo 20 do 25 minut pri 175 stopinjah.
nedelja, 10. junij 2007 @ 23:52 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
250 g belušev
40 g masla
30 g moke
2.5 dl mleka
sol
poper
4 rumenjaki
4 beljaki
Beluše očistimo in skuhamo, kot je navedeno v receptu Zapečeni beluši. Kuhanim odrežemo glavice, preostala stebelca pa z mešalcem sesekljamo v pire. Iz masla in moke naredimo svetlo prežganje, mu prilijemo mleko in prekuhamo, vmešamo belušev pire, solimo in popramo ter odstavimo.
nedelja, 10. junij 2007 @ 21:29 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
30 dag jurčkov
20 dag lisičk
1 čebulo
30 g masla
1 l juhe (iz kocke)
1/8 l sladke smetane
20 g masla
moka, sol, poper, peteršilj,drobnjak
V kozici segrejemo maslo, primešamo moko in pražimo 1 min. Med mešanjem prilijemo juho in smetano. Vre naj pribl. 15 min.
V ponvi segrejemo maslo, popražimo čebulo, da postekleni, dodamo na lističe narezane gobe in pražimo 5 min. Potem jih stresemo v kozico z juho, solimo, popopramo in še 5 min. kuhamo. Potresemo s peteršiljem in drobnjakom.
petek, 8. junij 2007 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Sonce
V kratkim bodo na Otoku prepovedali reklamiranje sira med otroškimi programi. Zato si Britanci postavljajo vprašanje ali je sir škodljiv. Food Standards Agency, ki narekuje formulo po kateri se določa, katera hrana je škodljiva (čokolada, pahuljice) in katera ne, temu oporeka. »Sir ne spada med izdelke z oznako junk food«, je povedala Susanna Wahid.
»Na podlagi modela ocenimo, katera hrana vsebuje veliko maščob, soli in sladkorja in se lahko ali se ne sme reklamirati. Ampak izmed sirnih izdelkov, ki jih reklamirajo med programi namenjenim otrokom, jih je pisana množica (90%) zelo predelanih.« Med neškodljive sire je uvrščena skuta. Organizacija The British Cheese Board je razumljivo razburjena.
sreda, 6. junij 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Pred dobrimi tremi leti smo pregledali 105 različnih predpakiranih živil na našem trgu in ugotovili, da 27 % pregledanih vzorcev živil ni vsebovalo aditivov. Raziskavo smo letos ponovili na vzorcu 30 živil in ugotovili, da je takšnih le še 10 %. Kar 63 % pregledanih živil vsebuje tri ali več aditivov, med njimi smo našli tudi živilo s kar 11 aditivi.
Pogled na etikete
Vzorce 30 različnih predpakiranih živil smo nakupili v ljubljanskih trgovinah in preverili, koliko aditivov vsebujejo. Med vzorci je bilo tudi nekaj živil, ki so posebej priljubljena med otroci in mladino. Rezultate pregleda sestavin živil smo zapisali v tabelah, s poudarjenim tiskom pa smo označili aditive, ki jih živilo vsebuje.