Vljudna, vendar ni najboljša olepšana oznaka ljudi za občutljive in ranljive,
ki pa znajo biti zelo zahtevni in brezbrižni do drugih.

Namesto podpore samousmiljenju raje z njimi odkrito in obzirno o prezrtih možnostih za več zaupanja,
truda, ljubezni in svetlobe v življenju. V njihovem in našem življenju.

Preden ste razočarani ali slabe volje nad govoricami, ki jih slišite o svojih bližnjih, raje uporabite tole!!
V stari Grčiji je bil Sokrat znan po tem, da je zelo visoko cenil znanje. Nekega dne je srečal veliki filozof znanca, ki mu je rekel: ''Ali veš kaj sem pravkar slišal o tvojem prijatelju? ''

''Samo trenutek, ''ga je ustavil Sokrat.'' Preden mi karkoli poveš, bi rad, da narediš kratek test. Imenuje se Preizkus trojnega filtra. ''
'' Test trojnega filtra? ''
''Tako je,'' je nadaljeval Sokrat. ''Preden mi poveš o mojem prijatelju, bi bilo mogoče dobro, da bi si vzel čas in presodil o tem, kar mi hočeš povedati. Zato se tudi imenuje Preizkus trojnega filtra.

Naj vam povem: če so vaše sanje večje, kakor ljudje navadno sanjajo, če je v vaših idejah več ustvarjalnosti, vas bodo kritizirali. Verjetno se vam bodo tudi nekoliko posmehovali. A nikar sami sebe ne kritizirajte bolj, kot vas kritizirajo drugi. Ne pustite, da vas ustavlja negativna domišljija, ki omejuje višino vaših ciljev in duši vašo ustvarjalnost.

Robert H. Schuller
Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo

Človek lahko poskuša bivati v zdaj, pa mu to ne uspeva zaradi tega, ker v zdaj čuti samo bolečino in nesrečnost, pa ne ve zakaj.

Ja največkrat je tako, da sploh ne vemo zakaj.
Zakaj ste nesrečni?

Zakaj ta trenutek zdaj, edina resničnost, pri vas nima pravega pomena.
Samo vi, lahko nezavedno ali pa zavedno, ste ga z nečim ali zaradi nečesa razvrednotili.
Mogoče ga celo nikoli niste zavestno poznali in ste v sebi doživeli le nekaj bežnih trenutkov sreče, kar je v vas ostalo, kot neka neizpolnjena tiha obljuba, po nečem resnično boljšem..

Sačinandana Svami (avtor, predavatelj in joga učitelj)

Nekoč je neki duhovni učitelj s praktično nalogo želel poučiti svoja učenca. »Tu imata vsak 100 rupij,« je dejal. »Z njimi kupita nekaj, s čimer bosta sobo zapolnila do zadnjega kotička. Čez pet dni bom preveril, kako sta opravila nalogo.«

Ko je obiskal prvega učenca, je videl, da je sobo napolnil s cunjami. Učenec je mislil, da mora sobo tako ali drugače zapolniti z nečim. In ker so bile cunje najcenejše, se je odločil zanje. Guru je bil povsem zaprepaden.

Ne želim, da mi slediš,
da dokažeš, opažena si.
Dovolj mi je,
da se v nevidnem zaznava moja sled.

Dan žalovanja je po množičnih nesrečah.

Naš dan žalosti pa je tudi vsak dan,
ko ne storimo nikomur nič dobrega niti v mislih in v nikomer tudi ne uvidimo nič dobrega.

To niso le dnevi žalovanja, so dnevi sramote.

Če se smeješ, tvegaš, da te imajo za bedaka.
Če jokaš, tvegaš, da te imajo za sentimentalneža.
Če se steguješ k drugemu, tvegaš, da se vmešavaš.
Če kažeš čustva, tvegaš, da izpostaviš svoj pravi jaz.
Če ideje, sanje, postaviš pred množico, tvegaš, da jih izgubiš.
Če ljubiš, tvegaš, da v povračilo ne dobiš ljubezni.
Če živiš, tvegaš, da boš umrl.
A treba je tvegati, saj je največja nevarnost v življenju prav to, da ničesar ne tvegamo.
Ljudje, ki ničesar ne tvegajo, ne delajo ničesar, nimajo ničesar, niso nič.
Morda se izognejo trpljenju in žalosti, a ne morejo se učiti, čutiti, spreminjati, rasti, ljubiti, živeti.
Njihova zadržanost jih zasužnjuje, izgubijo svojo svobodo.

Samo tisti, ki tvega, je resnično svoboden.

Dopust bi moral biti na recept. Zagotovljen. Nujen. Samoumeven.
Dosegljiv vsem. Kot voda in zrak. Osnovna človekova pravica.

Zamenjala jo je pravica do nenehnega dela ali čakanja na delo,
projekte, denar.

Brezplačno, seveda.

Jedrt Jež Furlan

Vse svoje "ne", "nikar", "kdaj" in "zakaj" uperi kdaj vase;
najbolje kar zdaj.

V razkrivanju sebe sebi je darilo nebes,
da se lahko še pravočasno in neboleče popraviš.

Ko sem bil še otrok, mi je stari oče, ki je bil po naravi dober
dejal: - Dober in pošten človek ne pride daleč-

To je privabilo kar solze na moj obraz in sem mu dejal s solznimi očmi:
to pa ni pravično.

Ni mi povedal rešitve tega, vendar to mi dolgo ni dalo miru,
želel sem si to razrešiti, in po dolgem času našel rešitev.

Od nekdaj obstaja -pregovor dober človek ne pride daleč-.

Pašne živali nikoli ne silijo na z gnojnico ali s kemikalijami polito ali umetno trato,
med trnje, osat in na goličavo.
Ljudje pa tako nespametno prezremo čiste in navdihujoče pašnike življenja in raje izbiramo vesti,
časnike, knjige, filme, koncerte, oddaje in razprave, ki počasi zatirajo dobro v nas.

Dvignjene roke v znak predaje na krivi poti so morda začetek poprave in poravnave.

Ko so gibi rok nadzorovani, še niso misli in cilji.

Svobodne in zdrave roke so za delo, pomoč in objeme ljudi,
za njih zdrave misli, zamisli na dobri življenjski poti.

Kakor je Bog, je tudi vesolje večni čudež,
ki ga lahko razvozlamo takrat in tako,
ko smo in kot smo od Boga poklicani,
ne da pa se razvozlati svojevoljno.

Vsi bodeči kaktusi, tisti pravi v
puščavi in nezadovoljni med nami,
spodbujeni od naše ljubezni,
bi se lahko razkošno razcveteli.

Nekoč: pamet je boljša kot žamet.
Danes rešilno: enostavno, naravno, obzirno in resno.
Kaj bo jutri? Najbrž ne po naših predstavah.