|  Sona, eden Budovih učencev, utrujen od puščavniškega življenja, polnega odrekanj, se je prepustil življenjskim užtikom. Buda ga je vprašal:
“Otrok moj, si kdaj igral na lutnjo?”
“Sem,” odvrne Sona.
“Potem povej, če so strune na lutnji premočno zategnjene, ali bo glasbilo dalo pravi ton?”
“Ne.”
“In kakšna bo melodija, ki jo bomo zaigrali, če strune ne bodo ne prenapete ne preveč zrahljane?”
“Melodija bo popolna,” odvrne Sona.
“Prav tako,” mu je tedaj dejal Buda, “bo tvoja duša padla v skrajnost, ki ji ne bo po volji, če bodo njene strune preveč napete s strogostjo in odrekanjem. In po drugi strani, če bodo njene strune preveč zrahljane in prepuščene užitkom, se bo duša razmehčala in postala kot testo.”
“Sona,” je zaključil Buda, “živi vedno tako, da bo tvoja duša kot popolnoma uglašena lutnja.”
Vir: akropola.org/
|
NE ZAMUDITE
Zgodba o lutnji
Prispeval/a: Nan dne petek, 15. februar 2019 @ 12:10 CET
:)
kakšne življenske užitke ima lahko menih v puščavniškem življenju?
pravzaprav je Sona vprašal Budo, zakaj počasi napreduje v svoji meditaciji,
Budia ni svetoval, kako naj najde ravnovesje med strtogostjo in užitki.