Pri odrešitveni poti, se je prav odreči vsega, kar za odrešitev ni potrebno.

Kajti, če nam postane potrebno karkoli, kar jo ovira, je motena in kot prvo postane težja, kajti konec je isti, človek, če jo hoče udejanjiti, se mora odreči tega, kar jo ovira, kasneje kot to naredi, večja nevarnost je, da zablodi in da zaide z nje.

Če se označi pot odrešitve z božjimi sredstvi - (s pravimi) -, kot fanatična, je to zaradi tega, ker mnogi niso pripravljeni vse napačno opustiti in po njej iti, ne pa zato, ker bi v resničnosti bila fanatična.

Kdor pa hoče biti lepši od drugih,
ni nikoli dovolj lep.

Kakor te vonj po hrani
lahko pripelje do njegovega izvora,
tako te vonj tvoje duše
lahko pripelje do tistega občutka,
ki je njena hrana.

Stoyan Svet

Kadar prosim, da me poslušajte, vi pa mi pričnete dajati nasvete, niste storili, kakor sem vas prosil.

Kadar prosim, da me poslušajte, vi pa mi pričnete razlagati, da narobe čutim, teptate moja čustva.

Kadar prosim, da me poslušajte, vi pa se pričnete truditi, da bi mi pomagali rešiti težavo, mi s tem ne ustrežete, pa naj se vam zdi to še tako čudno.

POSLUŠAJTE!
Samo to vas prosim, nič ne recite in nič ne storite, samo poslušajte me.

Saj lahko skrbim zase. Nisem nebogljen. Malodušen in omahljiv, to že, vendar ne nebogljen.

Kadar storite kaj namesto mene, kar bi lahko ali moral storiti sam, prispevate k razvoju mojih bojazni in nezmožnosti.

Nočemo ujed nad vaškimi dvorišči
in ne volkov ob stajah z drobnico,
prenašamo pa domače in tuje jastrebe,
ki vsem na očeh plenijo naša podjetja;
dovoljujemo volkovom, ki kradejo ropajo,
teptajo človekove in delavske pravice
ter so vešči le izogibanja roki pravice.
Bodo v našem imenu najbolj predrznim
morali v posmeh še podeljevali odličja?

Ta svet je paleta od resničnih poštenih prizadevanj, pa vse do najbolj nizkotnih stvari, ki jih je sposoben človek.

Svoboda iz narave.

Vsak je rad svoboden v tem kaj dela, čeprav v njem svoboda življenje in naravnanost, niso v skladu s prvobitnim.

Lastne sile, ki jih zaradi tega zapravlja in zlorablja, ga zasužnjujejo.

Lepota življenja in bitij, ki je v raznolikosti v vseh, pa je le v njihovi rasti k resničnemu Božjemu namenu.
Od koderkoli.

Ko zjutraj vstaneš, premisli, kakšno razpoloženje duha in srca hočeš tisti dan pokazati med delom in v odnosu do ljudi, s katerimi boš prišel v stik.

IZŽAREVAJ radost, ljubezen, mir in zaupanje. Naj se to vidi na tvojem obrazu. Skleni, da boš tako preživel ves dan.

Zdaj pa stopi k ogledalu in ugotovi, če lahko na svoj obraz, usta, v oči in držo prikličeš vsa našteta čustva. Ugotovi, kako se počutiš navznoter. Ugotovi, kakšen je tvoj zunanji videz.

Mojster Eckhart je rekel nekemu ubožcu:«Bog ti daj dobro jutro, brat.«

»Gospod, obdržite ga sami zase: jaz še nisem doživel slabega.«

Rekel je:«Kako to, brat?«

»Ker sem vse, kar mi je Bog naložil trpljenja, zaradi Njega bodro trpel in si mislil, da sem Njega nevreden. In tako nisem bil nikoli žalosten ali zaskrbljen.«

Vprašal je:«Kje si najprej našel Boga?«

»Ko sem se odpovedal vsem ustvarjenim bitjem, sem našel Boga.«

Rekel je:«Kje si pustil Boga, brat?«

»V vseh odkritih, čistih srcih.«

Odveč je bil že en sam izlet človeka na Luno.
Za vsakega Zemljana bi bili blagodejni
le vsakodnevni izleti v svojo notranjost.

Za obžalovanje vseh nelepih misli,
pogovorov in početij, ki bremenijo dušo
ter nam in še drugim kradejo življenjsko energijo.

Modrec je prišel do nebeških vrat in potrkal. Od znotraj je glas Boga vprašal:

»Kdo je tam?«

Modrec je odgovoril: «Jaz sem.«

»V tej hiši«, je odgovoril glas Boga, »ni prostora zate in zame.«

In tako je šel modrec stran in prebil mnoga leta v globokem premišljevanju o tem odgovoru.

Ko je prišel drugič, mu je glas zastavil isto vprašanje in modrec je spet odgovoril:

»Jaz sem.« Vrata so ostala zaprta.

Človek si želi resnično dobro,
s svojim stanjem in napačnimi predstavami o tem,
pa prikliče in ustvarja imitacijo tega.

Kako se bomo resnično rešili,
če obsojamo tisto, kar je najhujše
in po drugi strani,
zaradi nevednosti navezanosti in koristi,
ljubimo ohranjamo in častimo v sebi to,
kar neizogibno v to in do tega pripelje.

Prosti trg, svobodna gospodarska spodbuda
sta v leporečje zavita pojma,
ki ju večina vidi drugače:
diktat požrešno uspešnih
in brezobzirno oderuštvo.

Vsem, ki prezirajo božjo pravičnost,
je ljuba tudi beseda izplen,
nemila pa do vseh izkoriščanih.

Zdravje ustvarjamo vsak dan ves čas in to moramo početi zavestno. Ravno tako kot tudi razsvetljenje ni enkratni dogodek, dosegljiv le super-ljudem, se tudi zdravje ne zgodi zunaj skupnosti. Zahteva zavestno povezavo med umom, telesom in duhom, povezavo med posameznikom, drugimi ljudmi in vesoljstvom.

Zdravljenje je, tako kot duhovnost, stalni proces, kar nam razkrivajo mnoge zgodbe z Vzhoda.

V eni od zgodb, ki jo je povedal Jack Kornfield – psiholog in učitelj meditacije notranjega uvida – se zenovski menih vzpenja na goro, odločen, da bo našel razsvetljenje ali pa bo umrl. Na poti sreča starega modreca s težko culo. Menih ga povpraša, če se spozna na razsvetljenje. Starec, ki je v resnici Buda modrosti, spusti culo na tla. Menih v trenutku postane razsvetljen.

Mnogi pravijo poslušaj svoje srce in mislijo, kako je treba poslušati svoje želje.

Vendar srce prvenstveno ni namenjeno za poslušanju želja, je simbol in sinonim za zmožnost, vedno živeti in ravnati prav, iz svojega najglobljega stanja biti.

Nismo poklicani za vrnitev v neko "ljubezen", ampak vrnitev v prvotno ljubezen.

Imejte glede tega jasen uvid.

Obstaja tudi mnogo ljudi,
ki so krepostno in kakor je prav preživeli svoje življenje in to je bilo njihovo edino plačilo.
Pogostokrat so ob tem,
popolnoma odprtega srca,
brez najmanjšega pritoževanja,
nase sprejeli zelo težko delo,
in ga privedli do dobrega konca.