Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20200204191848677

Zakaj torej tako velike ločitve med ljudmi? sreda, 5. februar 2020 @ 05:02 CET Uporabnik: Mirjan Mesiček Če gledamo razvoj zadnjih 90 let, vidimo marsikaj. Težko je dojeti, zakaj ljudje imamo tako različne poglede na svet in na življenje nasploh, vendar za to obstajajo zelo objektivni in tehtni razlogi. Opisal bom življenje med vojno, po vojni in današnje življenje ljudi, ki so mi zelo mili. Mati je v tistih časih imela 4 otroke in reče svojemu možu; Janko ni kruha, otroci nimajo kaj jest, kaj naj narediva. On se v tem težkem času odpravi do bogatega kmeta. Se da na kolena pred njim in zaprosi: A vam lahko nasekam drva ali karkoli pospravim, za hleb kruha. Kmet se ga usmili, mu da delo in ko ga je končal je bil kruh doma na mizi. Vendar le za en dan. Nekaj let kasneje, je sin Franc celo dopoldne vlačil drva domov. Ko je že nekajkrat jih privlekel domov, je zaprosil za kos kruha, bila je ura ena. Babica mu je rekla: Ni še ura dve. K sreči je to mati slišala, jo okarala in ji rekla, da kadar pride po dopoldanskem delu lačen domov, naj mu le da kos kruha. Potem pa v moje čase, ko sem bil sam še majhen, so bili redni zajtrki kosila in večerje, sicer tudi zelo skromni a dobri. Vendar že je bila prisila, mama je, če ne boš pojedel ni izhoda. No včasih, ko smo se igrali, nas je mama ali stara mama poklicala in nam dala kos kruha, namazanega z marmelado. V igri smo sicer pozabili na lakoto, vendar je ob takrat svežem gozdnem zraku zelo teknil. Mlajša brata in sestra za mano pa so imeli že drugačno izkušnjo. Tete, ki so hodile k nam, so jih imele tako rade, da so jim bile non stop za hrbtom dete jej. Bežali so pred hrano, izmišljali si vse mogoče načine, kako bi se izognili vsemu temu. In zdaj se čudimo temu, da so pogledi in odnos do iste stvari - hrane tako različni. Ti, ki je niso imeli, so imeli mogoče malo preveč, kakor kdo ne bom sodil, najbolje pa je, če so imeli vso spoštovanje do hrane. No prosim da dojamete, čeprav je prispevek resničen, da je v njem hrana samo simbol. Kako bi lahko to isto zahtevali od otrok, ki so ji se kasneje morali izogibati, ali lahko nekaj popolnoma spoštuješ, če to nosijo za tabo in se moraš celo truditi, kako bi pobegnil od tega. Ali lahko razumeš tistega, ki tega tudi danes nima. No vidite v pičlih 40 letih, tako velike razlike glede iste stvari. V istem prostoru in času obstajata dva, ki gledata popolnoma različno na eno in isto stvar in imata glede te ene in iste iste stvari popolnoma različne izkušnje. Oba sta žrtvi okoliščin, še bolj pa nezavednosti o bistvenem. No današnje stanje človeštva nam je bolj poznano. So, mnoga sredstva, trenutnega obveščanja o tem in onem. In kakor prej, tudi v tej zmedi, mnogi ne poznajo osnov, se ukvarjajo s tem in onim. Mnogi kljub vsem tako izdelanih sredstvih, nimajo sploh pravega pogleda na svet. No res je, da nam ni treba vse pretrpeti, lahko se učimo eden od drugih. Ampak le če hočemo, če se in dokler se lahko tisto temeljno prebudi v nas. Iz srca pa to zmoremo narediti le, če to kar je bistveno dojamemo saj s tem tudi dojamemo eden drugega in se medsebojno podpremo. Na tej osnovi, bi lahko nastala prava osnova, za nadaljnji razvoj ljudi in otrok. Vendar to človek po naravi noče. Veliko raje ostane v nekem nezavednem takšnem ali drugačnem udobju in ga ob tem, vse drugo kaj malo zanima. Ne brani izvirne pravice, ker se je v mnogih primerih niti ne zaveda in ob tem, brani le to svoje udobje. Zakaj torej tako velike ločitve med ljudmi? Opisal sem delno samo razlike 90 let. Kakšne razlike in ločitve naredijo stoletja in tisočletja neosveščenega življenja, si lahko dokler smo nezavedni, le stežka realno predstavljamo. Vendar se v tem obdobju, mnogi ljudje prebudijo, na pravi način zavejo bistvenega, vse to dojamejo in se so se res iz dna srca pripravljeni, na vsem tem res poučiti in to kar je bistveno popolnoma udejanjiti. Nikomur niso sovražni in kaj vse jim naredijo ljudje, ki branijo svoje nezavedno udobje in jim to pomeni vse. So kvas nove ere, rojeni v trpljenju in bolečini, ki bo res v sebi na pravi način odpravila razlike, ki ločujejo in omogočila vsem pravi razvoj. In le to v vsej poštenosti in resnici narediti v sebi, je edina pot tudi za vse nas, vse drugo so stranpoti, ter take in drugačne zablode. Tako mogočen razvoj, da se ga ne da niti opisati, razvoj, ki bo res omogočil, vsakemu bitju življenje iz bistvenih osnov in v sebi na pravi način, zmeraj ohranjati te resnične in bistvene osnove. Upam z mnogimi drugimi in srčno prosim, da bi bilo tako in bi to vsi za njih še pravočasno dojeli, z ljubeznijo. Mirjan Mesiček Komentarji (1) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog