Žalost strah se ne da premagati odmisliti,
kako to za zdraviti,
obstaja nešteto praks takih in drugačnih tehnik,
po katerih,
postajamo vse bolj delno ljubeči in pusti,
velikokrat sicer z najboljšimi nameni,
vse manj odprti za ljubezen.

Da bi pa to res zdravo, na popolnoma pravi način prerasli,
je vse to, treba doumeti iz samega temelja Božje globine.

*
Vedno bo kakšno pero,
ki bo pisalo bodočnost,
a nikoli ne bo radirke,
ki bi izbrisala preteklost.

*
Nam draga oseba nas nikoli ne zapusti.
Živi najgloblje v našem srcu in da bi jo
zopet videli, je dovolj, da zapremo oči.

Zelo zanimivi so naši odzivi na nepredvideno, kot je korona virus.

Ko gledam poplavo mnenj in razlag, ne morem drugega, kot da pripomnim in izrazim nekaj enostavnih dejstev.

Kako malo poznamo resnico, samo bistvo in svetost življenja.

Če bi to poznali in iz dna srca ljubili, bi seveda povsem drugače živeli.

V časniku vidim sliko našega planeta
z nadeto protivirusno masko,
ki je videti kot nagobčnik.

Da ne bi slišali nje stokanja in svaril,
da nas kmalu ne bo več zmogla prenašati
zaradi našega pospešenega uničevanja?

Imejmo iz vsega srca radi tisto, kar nam je zdaj od Boga dano
in jutri le tisto kar nam bo jutri od Boga dano.

Zadržati in popolnoma ohranjati smemo
in je treba le prave izvorne Božje osnove življenja
in jih zmeraj iskreno popolnoma pošteno živeti.

Če nas danes očara spet tisto, kar smo imeli včeraj
in zaradi tega zavržemo in zanemarimo tisto,
kaj nam danes Bog daje,
pa če tudi trpljenje,
smo odvisni od tega kaj je bilo,
zanemarimo pa to, kar je.

Naj se tisti z bogastvom
zgledujejo po vodi,
ki teče vedno navzdol,
kjer jo tudi potrebujejo.

Če pa kdo tistih spodaj vodo,
namenjeno prav vsem,
vso spelje le k sebi, jo bo
lakomnost kmalu usmradila
in bo le škoda, nobene koristi.

Lakomnost je breme za dušo
pri vodi, bogastvu, oblasti.

Če nekaj ne veš,
je prav da je to čisto in tako,
ne pa da nekdo na račun tvoje nevednosti,
na tem gradi in dela krivico.

Spočetka dolgo časa ni bilo sonca. Na nebu so bili samo mesec in zvezde. To je bilo takrat, ko na zemlji še ni bilo ljudi, ampak samo ptice in štirinožne živali, med katerimi pa so bile mnoge nekajkrat večje, kot so danes.

Nekega dne sta se sredi širne ravnice ob reki Murrumbidgee sporekla emu Dinevan in žerjav Brolga. Prepir se je sprevrgel v spopad. Brolga je v divjem besu planil k Dinevanovemu gnezdu, pograbil eno njegovih velikanskih jajc in ga z vso silo zalučal na nebo. Tam se je jajce razbilo na kupu drv, ki je zagorel, ko se je po njem razlil jajčni rumenjak. Plamen je razsvetlil ves svet in vsa bitja na njem so osuplo ostrmela. Dotlej so bila navajena le na polmrak in nova jarka svetloba jih je čisto zaslepila in zmedla.

Nespametni so požigi izložb, avtomobilov
in obmetavanje policistov s kamni.

Tudi oni so podobno prikrajšani,
a izpostavljeni vračajo z nasiljem,
solzivcem, vodnimi topovi in ječo.

Pravi povzročitelji težav ostajajo
varno spravljeni v utrdbah moči,
imetja, privilegijev, nedotakljivosti
ter ohlapne in nepravične zakonodaje.

Z vsakim uničevanjem uničujemo
tudi nekaj dobrega v sebi.

Kdo bi si mislil, kaj vse bo razgalila korona!

Po številnih prepovedih je bil najprej spet dovoljen šport privilegiranih,
v drugo občino lastnikom imetja ter izleti, dopusti za prinašalce dobička.

Priti do hrane je moralo biti dovoljeno vsem,
a še tam so ločili starost od mladosti;
revnim zasoljene cene nujnih pripomočkov za boj proti virusu,
koritarjem pa nove dobičke ob skrajni oholosti in predrznosti.

Božji mlini so videti počasni, a so zanesljivi in pravični.

Bog se je odločil, da bo eni ženski pokazal razliko med nebesi in peklom. 
Najprej se je Bog odločil, da ji bo pokazal pekel.
Spodaj je ženska videla sledeči prizor.
Okoli velikega lonca z dišečo kašo so sedeli ljudje.
Bili so lačni in ubogi.
V rokah je vsak imel svojo žlico.
Te žlice pa so imele tako dolge ročaje, da je vnos hrane v usta bila praktično nemogoča.
Trpljenju ni bilo videti konca.
“Sedaj ti bom pokazal nebesa” je rekel Bog.

Ogledalo sveta harmonije

Kratka pripoved o svetu harmonije in popolnosti, v katerem še ni bilo ali pa se je zaradi razvojev izgubilo izvorno in pravo spoznanje o dobrem in slabem.

Mati ljubezen in oče modrost, ki sta bila eno, sta dejala tem svojim otrokom.

Otroci ljubi, ne poznate še vsega vendar prišel je čas, ko vam poveva, da čuvajte in ohranjajte v sebi bistvene osnove življenja in harmonije, ki jih v sebi zdaj poznate.

Kužnim boleznim dajejo moč
tudi naše nevredne misli,
s katerimi nevede okužimo še druge,
ko pošiljamo med ljudi od blizu in
daleč svoja zmotna mnenja,
ocene in sodbe o drugih -
v prepričanju, da smo boljši od njih.