NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 16-nov
  • Javno vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Me

  • nedelja 17-nov
  • Deeper Conversations Meetup

  • ponedeljek 18-nov
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Japonska

  • torek 19-nov
  • Knjiga spregovori: Potopljeni svet

  • sreda 20-nov
  • Okusi Radol'ce

  • četrtek 21-nov
  • Okusi Radol'ce

  • petek 22-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 23-nov
  • Z avtobusom v Zagreb na rojtni dan našega Braca

  • nedelja 24-nov
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma

  • ponedeljek 25-nov
  • Ddr. Igor Grdina: Od presenečenj ob koncu tedna

  • torek 26-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 27-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 28-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • petek 29-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 30-nov
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto

  • nedelja 01-dec
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • ponedeljek 02-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 03-dec
  • Ta veseli dan kulture
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 04-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 05-dec
  • Antično gledališče: teater v Tespijah

  • petek 06-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 07-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 08-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 09-dec
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Gringo trip

  • torek 10-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sreda 11-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 12-dec
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 13-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sobota 14-dec
  • Vitez, zmaj in praznični direndaj

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Bhagavadgita! Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 22. marec 2004 @ 06:13 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Modre misli in zgodbe

    To je zgodba vsakega človeka in Boga. Za našo srečo in vodstvo skozi to življenje smo odgovorni samo mi in Bog in nihče drug.

    Bhagavadgita nam razodeva univerzalno učenje sveta. Eden od teh spisov je Bhagavadgitina "Gospodova pesem".

    Bhagavadgito lahko imenujemo "hinduistični evangelij". Je del epa Mahabharata, kjer velik del epa zavzemajo Krišnina izvajanja. Opisuje pogovor med Arduno in njegovim voznikom Krišno na predvečer velike bitke med dvema gospodoma.

    Arduno, vojskovodjo, črnega od obeh gospodov, Krišna v svojem bojnem vozu pelje po bojnem polju. Arduna bi rad videl nasprotnika, proti kateremu se bo moral boriti. Ko prispeta na dvorišče, Arduna v nasprotnikovih vrstah vidi mnoge sorodnike in stare prijatelje. Spoznanje, da se pripravlja ubijati tiste, ki so mu ljubi in dragi, ga spravi v dvome in hudo stisko. Tako poln žalosti vrže lok in puščice na tla. Želi se umakniti iz boja. Kako naj se bori proti tem, ki so mu ljubi in dragi, in s katerim ga vežejo sorodstvene vezi?


    Beri dalje (999 besed) 8 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.04.14 @ 15:34 z stojči 
    | More

    Misel tedna Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 21. marec 2004 @ 20:48 CET
    Uporabnik: Petra

    * Modre misli in zgodbe








    Kdor ve,
    da mu dovolj zadostuje,
    bo imel vedno zadosti.


    Meditacije Khung fu




    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.23.04 @ 12:34 z stojči 
    | More

    Ko je bilo življenje polno, ni bilo zgodovine Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 20. marec 2004 @ 06:07 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbeV časih, ko je bilo življenje na Zemlji polno, ni nihče posvečal posebne pozornosti dragocenim možem, niti ni nihče posebej izbiral sposobnih mož. Vladarji so bili preprosto najvišje veje drevesa, ljudstvo pa je bilo kot divjad po gozdovih. Bili so pošteni in pravični, ne da bi se kdaj zavedali, 'da izpolnjujejo svojo dolžnost'. Ljubili so drug drugega, ne da bi vedeli, da je to 'ljubezen do soseda'. Nikogar niso izdali, pa čeprav niso vedeli, da so 'možje, vredni zaupanja'. Bili so zanesljivi, ne da bi vedeli, da je to nekaj dobrega. Svobodno so živeli skupaj, si dajali in jemali, ne da bi vedeli, da so darežljivi. Zato o njihovih dejanjih ni nihče govoril. Ustvarjali niso nobene zgodovine.


    Čuang Ce
    Kje je tao in druge zgodbe

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.23.04 @ 09:40 z ana 
    | More

    Poišči čas – samo zase Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 19. marec 2004 @ 06:18 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe

    Če boš imel dovolj poguma, da bi bil sam, boš lahko tudi odkril, kako lepo je, če si kdaj lahko čisto sam zase, da ti ni treba nič-esar izkazovati, ničesar dokazovati, se za nič opravičevati. Tedaj boš morda doživel, da si eno s samim seboj.


    Mala knjiga o pravi sreči
    Anselm Grun

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.20.04 @ 18:14 z ana 
    | More

    Odkrij svojo nalogo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 18. marec 2004 @ 06:07 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe Odkriti moramo nalogo, ki nam je naložena. Gre za to, da spoznamo svoje poslanstvo. Ne smemo biti osredotočeni na svojo ozdravitev, temveč na nalogo, ki jo moramo na tem svetu izpolniti. Tedaj bomo spoznali, da je naše življenje smiselno. O tem je v današnjem času prva spregovorila logoterapija. Viktor E. Frankl, utemeljitelj logoterapije, je vedno znova poudarjal, da so danes mnogi ljudje bolni, ker v svojem življenju ne vidijo več nobenega smisla, ker nad seboj ne morejo uzreti smisla, ki bi jih presegel. Smisel, ki ga poiščemo svojemu življenju, nas ozdravi.


    Mala knjiga o pravi sreči
    Anselm Grun

    9 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.21.04 @ 14:10 z stojči 
    | More

    Sončni ples Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 17. marec 2004 @ 07:13 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe Zadnja leta sem bil odgovoren za sončni ples in sem vodil obred. Toda tokrat sem predal nalogo mlajšemu vraču in bil njegov učitelj. Morda je to moja daritev – odpovem se svoji moči, jo predam naprej in prepustim čast nekomu drugemu. Med nami ni razkoraka med generacijami, kot je pri vas. Menili smo, da je prav voditi mlade ljudi tako, da bodo lahko zavzeli naše mesto; to je pot, ki nam jo kaže narava. Morda je pripravljenost, deliti moč z mladimi, razlog za to, da so bili starejši ljudje pri nas ljubljeni in spoštovani, razgovor med generacijami pa lažji.

    Lame Deer

    Pojasnilo: Sončni ples je bil najstarejši in najbolj svečani obred ljudstva Sioux. Ta ples, pri katerem je človeško telo postalo molitev, je bil vez med človekom in božanstvom. Med plesom so mladi možje prenašali velike telesne bolečine, kajti njihovo telo 'je edino, kar jim resnično pripada, kar lahko poklonijo v dar'.
    Dolgo časa so bili sončni ples in drugi obredi prerijskih Indijancev prepovedani.


    iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
    Modrost Indijancev
    poslovenil Ivan Sernec

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Dotakniti se bistva samega Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 17. marec 2004 @ 05:17 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe

    Meditacija je pot, po kateri pridemo do mesta notranjega miru. Meditacija ne pomeni, da bi morali biti vedno povsem mirni. Pri tem se ne smemo naprezati, da bi to na vsak način dosegli. Meditacija nima ničesar skupnega s koncentracijo. Misli se bodo še naprej pojavljale. Ne moremo jih izklopiti. Toda če se ne oziramo nanje, če se z besedo in dihanjem vedno globlje spuščamo do dna svoje duše, se lahko zgodi, da bo za hip v nas popolnoma mirno in tiho. Začutil bom: zdaj se dotikam bistva samega.


    Mala knjiga o pravi sreči
    Anselm Grun

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nejasen pojem Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 16. marec 2004 @ 05:50 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe'Svoboda' je pojem, ki močno zavaja tako odrasle kot mladostnike.

    V imenu 'svobode' poročeni možje in žene zvestobe ne jemljejo preveč resno, se otroci niti malo ne brigajo za svoje ostarele starše, živijo zaljubljenci kot zakonci, se v tisku največje laži poveličujejo kot senzacije. Pred stiskami in nadlogami se ljudje skrivajo kot polži v svoje hišice. Človek se prepušča muhavosti svojih čustev, živi po merilih svojih navad. To je svoboda, ki jo častijo egoisti. Vodi pa naravnost v džunglo, kjer vlada pravica najmočnejšega, najbolj prekanjenega, najkrvoločnejšega.

    'Svoboda' je smiselna in dragocena le tam, kjer vlada ljubezen. Kajti na prvem mestu na tem svetu ni svoboda, marveč ljubezen. Kdor ljubi, se izroča, daje drugim oblast nad seboj, podarja drugim košček svoje svobode. Ljubezen osvobaja za dobroto, za lepoto, za pristno in globoko življenjsko radost.

    Kdor časti zlatega teleta,
    je ujetnik svoje lakomnosti.
    Kdo ga je kaznoval?
    Nihče drug kot on sam.

    Ne pozabi na veselje
    Phil Bosmans

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Voščena krila Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 15. marec 2004 @ 06:15 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbeDandanes so številni ljudje vse prehitro očarani nad duhovnimi potmi. Menijo, da bi lahko hodili po teh poteh, ne da bi prej opravili težavno pot spoznanja samega sebe, srečanja z lastnimi senčnimi stranmi. Menihi nas svarijo pred zanesenjaško duhovnostjo. Prav lahko bi se nam zgodilo tako kot Ikarju, ki si je napravil krila, zlepljena z voskom, nato pa strmoglavil, ker se je preveč približal soncu. Krila, ki si jih naredimo, preden smo se srečali z lastno resničnostjo, so zgolj iz voska. Ne bodo nas ponesla.

    Mala knjiga o pravi sreči
    Anselm Grun

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Indijanske misli Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 15. marec 2004 @ 06:07 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe V plemenu Lakota je bil vsakdo z veseljem pripravljen varovati otroke. Otrok ni spadal samo k določeni družini, ampak k veliki rodovni skupnosti; komaj je shodil, je bil doma po vsem taborišču, kajti vsakdo je čutil sorodnost z njim. Mati mi je pripovedovala, da so me kot otroka prenašali od šotora do šotora in me je tako nekatere dni le poredko videvala. Ne starši in ne sorodniki mi nikoli niso rekli neprijazne besede in nikoli me niso karali, če sem ga kaj polomil. Tepsti otroka je za Lakotca nepredstavljiva surovost.

    Luther Standing Bear
    (Na lastni koži je okusil vzgojni in šolski sistem belih Američanov. Indijanski otroci, ki so govorili v svojem jeziku, so bili kaznovani. Avtor poudarja prijateljski odnos do otrok, prepričan, da se lahko belci učijo tega od Indijancev.)


    Beri dalje (278 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Misel tedna Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 14. marec 2004 @ 21:22 CET
    Uporabnik: ten-nej

    * Modre misli in zgodbe









    Nikoli ne bodi zadovoljen s tistim,
    kar si, če želiš postati tisto, kar nisi;
    kajti tam, kjer si postal zadovoljen,
    boš tudi ostal.


    F. Quarles




    7 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.20.04 @ 20:48 z Anonymous 
    | More

    Posedimo v svobodni preriji Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 14. marec 2004 @ 06:50 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbePosedimo, tukaj v svobodni preriji, kjer ni videti ceste, opaziti ograje. Ne bomo razprostrli odeje. Naša telesa naj čutijo tla, zemljo, odpor steblik, ki se prilagajajo našemu dotiku. Trava naj nam bo žimnica, da bomo čutili njeno ostrino in njeno mehkobo. Bodimo takšni kot kamni, rastline, drevesa. Bodimo takšni, kot so živali, naše misli in naši čuti naj bodo podobni njihovim.

    Prisluhni zraku! Lahko jih slišiš, čutiš, vonjaš in okusiš. Woniya wakan, sveti dih, ki vse s svojo sapo obnavljaš. Woniya, Woniya wakan: duh, življenje, dih, novo nastajanje – so pomeni te besede. Woniya – drug ob drugem sedimo, ne dotikamo se, toda nekaj je prisotno; čutimo navzočnost nečesa v naši sredi. To je dober začetek za premišljevanje in govorjenje o naravi. Vendar, nikar se ne pogovarjajmo samo o naravi – pogovarjajmo se Z NARAVO, z rekami, z jezeri, z vetrovi, tako kot z našimi sorodniki.

    Lame Deer (z 'belim' imenom John Fire)

    Beri dalje (162 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Od kod naj vemo? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 14. marec 2004 @ 06:04 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe Od kod naj vemo, kako naj živimo, če ne bi verjeli v to, kar nas presega? Kdo naj bi nas učil živeti? Kdo pove drevesu, ko pride čas, da poganja drobne liste? Kdo pove drozgom, naj vzletijo proti severu, ko zapihajo topli pomladni vetrovi? Kakor da ptice, drevesa, sledijo sili, modrejši od bitij.

    Sama sedim v puščavi, zagledana v podobe rožnatih cvetov, in se sprašujem:

    »Kdo vam je povedal, da je pomlad, da naj razprete cvetove?«

    Tako premišljam in vedno znova slišim odgovor. Kar je nad nami, vodi vsa bitja. Smo kot cvetlice. Živimo, umremo, predani toku življenja. O samem sebi ničesar prav ne vemo. Kar je nad nami, nas vodi, nas uči, kako naj živimo.

    Chiparopai

    iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
    Modrost Indijancev
    poslovenil Ivan Sernec

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Na vzhodni strani Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 13. marec 2004 @ 06:47 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbeNa vzhodni strani, kjer stoji hiša moje babice, se dviga sonce iz travnate ravnine. Enkrat v življenju – to verjamem – naj se človek z vsem svojim bitjem vživi v zaupljivo zemljo. Ves naj se preda krajini, ki jo pozna, ki mu jo je uspelo opaziti v vseh njenih vidnih podobah, se v njej pomudi in se čudi. Z dotikom rok, naj jo v notranjosti uzre, v vseh letnih časih, in sprejme vase vse njene mnogotere glasove. Bitja, ki imajo tam dom, ki čutijo dih vetra, kadar jih pogladi, naj v njem zažive. Naj se mu obudi spomin na lesketajočo luč popoldneva, na vse barve jutranjega svita in večernega somraka.

    ----

    Čez planinski travnik sem šel, poln pisanih cvetov divje ajde, lupinij, škrlatno rdečih kastilij, in videl v vejah borovca kalina, okroglega, rožnatih barv, temnih progastih peruti, ki so se stapljale z mehko, v senci vidno pikasto svetlobo. Bilo mi je, kot da veje na najvišjem vrhu drevesa komaj opazno potujejo čez modrino neba.

    Momaday

    Beri dalje (67 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Indijanska molitev Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 12. marec 2004 @ 06:43 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe Indijanec nikoli ne pozabi izpolniti dolžnosti, da sleherni dan z molitvijo počasti, kar je večno in nevidno. Kadarkoli čez dan, ko je na lovu, naleti na podobo lepote – mavrični most pred temnim nevihtnim oblakom nad hribi; belo peneči se vodni slap v srcu zelene globeli; širno prerijo, obžarjeno v krvavo rdečem sončnem zatonu – rdeči lovec za trenutek postoji v molitveni drži.

    Beri dalje (219 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Prebudi se Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 12. marec 2004 @ 05:42 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbeZ vsakim jutrom se rodi nov dan – bodi hvaležen zanj!

    Ali pa se bojiš življenja? Se ti zdi pretežko? Morda vsak večer ležeš z vzdihom olajšanja: »Hvala bogu, da je minil še en dan?« Morda se na smrt dolgočasiš. Morda se ti zdi vse brez smisla. Morda imaš vsega preveč in si ob tem duhovno zakrnel. Morda so ti kolesa avtomobila nadomestila noge. Morda ti je televizijski ekran ukradel vso družabnost. Morda nenehno hlepiš po zabavi. To te ne bo nikoli potešilo.

    Če si se pod pritiskom sodobne družbe spremenil v bitje, ki le še proizvaja, profitira in konzumira, si nehal biti človek. Zate rože ne cvetijo več. Otroci se več ne igrajo. Ljudje se ne smejejo več. Pravzaprav si mrtev, ker si pustil, da je ljubezen v tebi umrla. Srečo iščeš tam, kjer je nikoli ne boš našel: v nesmiselnih, mrtvih stvareh, ki te le omamljajo, ne morejo te pa potešiti.

    Zbudi se! Vstani!
    Postani znova človek!
    Jutro je, sonce vzhaja,
    ti pa ga niti ne opaziš.

    Ne pozabi na veselje
    Phil Bosmans

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Močno drevo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 11. marec 2004 @ 07:10 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe Drevo, ki se mu nikoli ni bilo treba boriti
    za sonce in nebo in zrak in svetlobo,
    ampak je mogočno stalo na odprtem
    in je vedno imelo svetlobo in dež,
    nikoli ni zakraljevalo gozdu.
    Živelo in umrlo je zakrnelo…
    Dober les ne zrase zlahka.
    Močnejši ko je veter, močnejša so drevesa.

    Douglas Malloch

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Skala sem Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 11. marec 2004 @ 06:00 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbeVidela sem življenje in smrt.
    Izkusila sem srečo, skrb, bolečino.
    Življenje skale živim.
    Sem del naše matere, zemlje.
    Na svojem srcu sem čutila utrip njenega srca.
    Čutila sem njeno radost in bolečino.
    Življenje skale živim,
    Del našega očeta sem, Velike skrivnosti.
    Čutila sem njegovo gorje in njegovo modrost.
    Videla sem njegove stvaritve, svoje brate,
    živali, ptice,
    govoreče reke, vetrove, drevesa,
    vse, kar biva na zemlji,
    kar v vesolju biva.
    Po krvi sem z zvezdami povezana.
    Govoriti znam, če z mano govoriš.
    Lahko ti pomagam, če me potrebuješ.
    Ne prizadeni mi ran,
    ker čutim kot ti.
    Moč imam, da zdravim,
    moral jo boš najprej poiskati.
    Morda misliš, da sem samo skala,
    ležeča v tihi globeli.
    Vendar nisem to,
    sem del življenja,
    živim,
    pomagam tem,
    ki me spoštujejo.

    Cesspooch
    tekst (Dancing Eagle Plume) je bil objavljen v Akwesasne Notes leta 1973

    iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
    Modrost Indijancev
    poslovenil Ivan Sernec

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    'Out' in 'in' Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 10. marec 2004 @ 07:18 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbeVse dni v tednu
    bom raje 'out'
    za druge
    in v stiku
    s seboj…,
    kot da bi bila 'in' zanje
    in daleč
    od sebe.


    Portie Nelson

    1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.10.04 @ 15:41 z stojči 
    | More

    Podoba kroga Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 10. marec 2004 @ 06:02 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe Vse, kar Indijanec dela, se razkriva v podobi kroga. V krogu utripa moč sveta. Vse teži za tem, da se uvije v krog. Takrat, ko smo bili srečno in čvrsto ljudstvo, nas je krepila moč svetega obroča. Dokler je bil sklenjen, nepoškodovan, je bilo ljudem dobro. Cvetoče drevo je stalo v njegovem središču in hranile so ga vse štiri strani neba. Vzhod je prinašal mir in svetlobo, jug je razširjal toploto, zahod je pošiljal dež, sever z ledenimi viharji pa nam je podarjal vztrajnost in moč.

    V krogu se dopolni vse, kar se na svetu dogaja. Nebo je okroglo in slišal sem, da je zemlja okrogla, da je kot žoga, in njej so podobne tudi zvezde. V silni moči se vrtinči veter. Ptice spletajo okrogla gnezda, ker je njihova vera podobna naši. Okrogla sta sonce in luna. V neprekinjenem krogu vzhajata in zahajata.

    V ponavljajočem se zaporedju prihajajo in odhajajo letni časi. Krožnemu toku sledi življenje, od otroštva do otroštva. Naša bivališča so bila okrogla kot ptičja gnezda, postavljena v krogu, v obroču našega ljudstva, gnezdo iz mnogih gnezd, v katerem smo negovali in vzgajali otroke – po volji Velikega duha.

    Hekaka Sapa

    Pojasnilo: tipi je značilna oblika šotora prerijskih Indijancev. Indijanska filozofija kroga je močno vplivala na izobraževalni sistem novih indijanskih šol; cilj je celostno razumevanje vzgoje. Prerija je francoska beseda in pomeni travnik – velika travnata ravnina, ki jo na zahodu omejujejo Rocky Mountains. Bila je pašnik neštetih bizonjih čred.

    iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
    Modrost Indijancev
    poslovenil Ivan Sernec

    0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ali veš, da drevesa govorijo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 9. marec 2004 @ 06:53 CET
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe povzeto iz predgovora k slovenski izdaji in uvoda knjige 'Ali veš, da drevesa govorijo'
    (Modrost Indijancev - poslovenil Ivan Sernec)

    Katedrale duha, v katerih so se rojevala videnja prvih in pravih Američanov (Indijancev), so bile preveč prostrane, da bi jih lahko omejili z opeko ali zidovi. 'Velika skrivnost' ali 'Veliki duh' je Stvarnik, ki je v vsem prisoten, in Indijanci so prepričani, da so z vsakim dihom deležni njegovega življenja in njegove moči. Indijanska ljudstva severne Amerike imajo živ in neposreden holistični odnos do stvarstva, do vsega bivajočega. Njihove duhovne tipalke pa segajo še dalje, do samega 'Svetega obroča', v katerem živi modrost resnično človeške kulture sožitja.

    Beri dalje (318 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Koliko stane? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 9. marec 2004 @ 06:19 CET
    Uporabnik: titanic

    * Modre misli in zgodbeVelikokrat vsak izgovori te besede ali se vpraša v mislih in tehta o vrednosti. Seveda vsaka stvar ima svojo ceno. Gremo v trgovino, kupimo stvari, ki jih potrebujemo ali pa mislimo, da jih potrebujemo. Že si stvar močno želimo, se v mislih prepričamo, da je to že naša potreba. Če znamo tako spretno manipulirati s svojimi čustvi, željami in potrebami, se lahko naučimo tudi obratno. Te stvari ne potrebujem, te stvari si ne želim, ker…..

    Za vsako stvar, ki jo dobimo v trgovini, potrebujemo denar. Kaj pa za stvari, ki se jih ne dobi v trgovini?
    Koliko stanejo stvari, ki se ne dajo kupiti za denar?
    Koliko moramo »vložiti« truda, poštenosti, dobrote, ljubezni in miru za stvari, ki niso na prodaj, pa si jih tako močno vsak želi?!
    »Stvari«, ki se ne dajo dobiti v trgovini, mislimo, da se dobijo zastonj, da nam pripadajo in da mogoče celo – so naše.

    Beri dalje (360 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.10.04 @ 20:47 z stojči 
    | More

    Zdaj vem Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 9. marec 2004 @ 06:18 CET
    Uporabnik: titanic

    * Modre misli in zgodbe Danes sem zaljubljena v življenje.
    Zaljubljena sem v vse,
    kar vidim z očmi,
    v vse zvoke, ki jih slišim,
    v vse kar občutim.

    Še dobro, da imam telo,
    da občutim, vidim
    in slišim - vse to.

    Še dobro da vem,
    da od tu naprej
    - še ne smem.

    Hvala za vse kar imam
    in taka se tebi predam.

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.10.04 @ 15:55 z Miran Zupančič 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 63

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 5,66 seconds