Pričakuje se, da bo to leto drugo najtoplejše odkar so začeli beležiti statistiko globalnega segrevanja, je dejal predstavnik Svetovne meteorološke organizacije (WMO) v uvodu letnega poročila o podnebju, ki ga povzema Financal Times. Deset najtoplejših let - rekordno je bilo leto 1998 - je bilo vseh po letu 1987, devet pa po letu 1990.

Mestni otroci se, za razliko od svojih vaških vrstnikov, težje naučijo pomembnih spretnosti med katere spada tudi prostorska orientacija.

Strokovnjaki za prostorsko planiranje morajo zadržati področja nedotaknjene narave znotraj mestnega okolja, da s tem otrokom v mestih omogočijo učenje in pridobivanje veščin, pozneje pa tudi boljše orientiranje v prostoru, pišejo ameriški znanstveniki v časopisu "Environment and Behavior".

Skupina 200 znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta je obdelala zadnjih 37 velikih divjih območij na vseh celinah našega planeta in pozvala k varovanju najbolj ogroženih. Ta območja so pomembna za biološko raznovrstnost, predstavljajo 46 odstotkov zemeljske površine, na njih pa živi le 2,4 odstotka svetovnega prebivalstva.

Gre za območja od Amazonije do Sahare, ki so bistvenega pomena za preživetje Zemlje, saj prispevajo k ohranjanju različnih vrst podnebij in padavin ter so rezervoarji biološke raznovrstnosti, je pojasnil Russel Mittermeier, predsednik okoljske organizacije Mednarodna ohranitev-Conservation International (CI).

Žal ta območja vedno bolj ogroža hitra rast prebivalstva, širitev kmetijstva in izkoriščanje naravnih virov. Kot je na torkovi predstavitvi študije v Washingtonu poudaril Mittermeier, je trenutno zaščitenih samo 7 odstotkov teh območij.

Večni morski led na Arktiki se topi hitreje, kot so mislili doslej, in sicer kar devet odstotkov v desetletju, kaže študija ameriške vesoljske agencije NASA. Če se bo ta dinamika nadaljevala tudi prihodnja desetletja, bo večni morski led najverjetneje izginil do konca stoletja in sicer zaradi višje temperature ter vzajemnega delovanja ledu, oceanov in ozračja.

"Živali so še edina bitja na začetku tretjega tisočletja, ki nimajo svojih ustavnih pravic," pravi dr. Christian Sailer iz Wurzburga, znani nemški odvetnik za zaščito človekovih in verskih pravic ter pravic živali.

"Živali tožijo - prerok obtožuje" je naslov knjižice, ki je izšla tudi v slovenščini in opisuje naše neodgovorno in sebično ravnanje z živalmi. Čeprav ne zagovarjamo ubijanja in smo prepričani v svojo miroljubnost, smo razvili navado, da redno uživamo meso, ne da bi se zares zavedali, kaj so storili živalim, ki jih jemo. Ko slastno zarežemo v mamljiv dunajski zrezek na krožniku, verjetno ne pomislimo, da samo v ZDA zakoljejo več kot 100 000 krav na dan. Človek je v svojem pohlepu po čimvečjem zaslužku izpopolnil vzrejo živali do te mere, da živali zanj niso več živa bitja, temveč le stroj za pridobivanje hrane. Resda smo nekoč manj izkoriščali naravo in tudi z živalmi živeli v večjem sožitju. Vendar je hitro naraščanje prebivalstva in vse večja potreba po hrani postalo izgovor za masovno ubijanje živali.

Želja po čim večjem standardu in hiter tehnološki razvoj pogojujeta tudi vse večjo potrošnjo fosilnih goriv. Tradicija manipuliranja s ceno nafte in naraščajoča ozaveščenost ljudi, da so nafta in njeni derivati eden od največjih ekoloških problemov, so pripeljali do tega, da razvite države vse bolj koristijo obnovljive vire energije, se pravi biogorivo.

Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. V svetu se uporabljata dve vrsti biogoriv in sicer alkoholna biogoriva, ki se dodajajo ali celo popolnoma zamenjajo bencin v bencinskih motorjih ter biodiesel, ki je namenjen za naftne motorje. Zaenkrat je biodiesel bolj razširjen oz. se ga uporablja že kar množično.

Konstantna razpoložljiva količina vode na zemlji se neprestano spreminja, menjuje prostor in agregatno stanje. Ta krožni ciklus se ponovi pribljižno 42 krat na leto.

Če pogledamo primerjavo med letoma 1940 in 2000, vidimo, da se je število prebivalcev našega planeta povečalo za 2,5 krat, poraba pitne vode na prebivalca pa se je povečala za 100%. Medtem ko je človek porabil leta 1940 štiristo kubičnih litrov vode na leto, jo je leta 2000 porabil približno osemsto kubičnih metrov. To se močno odraža na porabi pitne vode na zemlji. V šestdesetih letih se je potrošnja povečala za petkrat.

Da osveščenost o varovanju okolja vse bolj narašča, dokazuje tudi dopis, namenjen delavcem Zavarovalnice Triglav d.d. OE Kranj, ki je izšel te dni.

Upamo, da vas bo razveselil in hkrati spodbudil, da se zavzemate za ločeno zbiranje odpadkov tudi v svojem podjetju, v kolikor ga še nimate.

Ko se sprašujem, katera je tista ptica v Sloveniji, ki mi največkrat pride v misli, je to zagotovo štorklja. Že kot otrok sem rad opazoval par, ki je gnezdil v bližini mojega kraja. Na neki kmetiji sta imela svoje gnezdo na dimniku in vsako leto sta se vračala na svoj dom. Potem ju kar naenkrat ni bilo več. Kaj je bil temu vzrok, ne vem.

Štorklja je v Evropi dokaj gosto naseljena. Živi v večjem delu Evrope, razen na skrajnem severu Skandinavije. Po podatkih ornitoloških društev gnezdi v Evropi približno sto tisoč štorkelj. Od tega jih gnezdi v Sloveniji približno dvesto. To je dokaj majhen odstotek. Vendar moram povedati, da se je to število dvignilo šele v zadnjih letih, prej jih je bilo še manj.

Mrači se in zadnji zapozneli ptiči si iščejo prenočišče. V drevesnih duplih, na podstrešjih in v podzemskih jamah pa se prebujajo prvi netopirji, ki bodo ponoči v ekosistemu prevzeli vlogo žužkojedih ptic. Večino jamskih netopirjev ogroža človek. Poleg vandalizma sta tu še načrtno zaplinjanje kolonij in izkoriščanje netopirskih iztrebkov (t. i. gvana, ki je gnojilo ali vir dušika v kemijski industriji) - le-teh se ponekod vsako leto nabere več tisoč ton.

V Sloveniji živi 11 vrst kač. Strupene so le modras, laški gad in gad.Vse naše kače si lahko od sredine maja do konca novembra žive ogledate na razstavi KAČE - ZAKAJ SE JIH BOJIMO?!? v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana.

Med strupenjačami je najpogostejši in največji modras (Vipera ammodytes), ki ga zlahka prepoznamo po značilnem rožičku na koncu gobca. V dolžino lahko doseže do 1 m.

Nekoliko manjši, do 80 cm dolg, je laški gad (Vipera aspis). V Sloveniji je skoraj sedemdeset let veljal za izumrlo vrsto, nedavno pa smo ga ponovno zasledili na prisojnih pobočjih Breginjskega kota. Gad (Vipera berus), ki je najmanjši med strupenjačami (v dolžino doseže do 70 cm), živi večinoma v gorah, v nižinah je zelo redek na hladnejših in vlažnih mestih.

Ian Mitchell, po izobrazbi ekolog, se že od leta 1982 poklicno ukvarja z varstvom narave. Živi na severovzhodu Škotske v kraju Lairg v pokrajini Sutherland.V Slovenijo redno prihaja že 20 let in je letos praznoval svoj 50. obisk naše dežele. V tem času je spoznal dobršen del Slovenije in seveda tudi mnogo Slovencev. Njegova ljubezen do dežele na sončni strani Alp, odlično znanje in izkušnje pri varstvu narave ga označujejo za škotskega ambasadorja varstva narave v Sloveniji oziroma slovenskega na Škotskem!

Bodite iskreni, kaj sploh veste o teh simpatičnih bitjih, razen da se v plesnem ritmu zabavajo v risankah Mala morska deklica ali Tom in Jerry? Če je to edini odgovor, berite dalje...

Vsaj tako pišejo pisci feljtona v Dnevniku.

Po letu 2050 naj bi bilo na Zemlji spet dovolj prostora.
Tako imenovani baby boom se bo spremenil v pomanjkanje novorojenčkov. In ne samo v razvitih bogatih državah, temveč tudi v revnih deželah sveta.

V prihodnje pričakujemo paketni vstop držav v Evropsko skupnost. Posledice bodo vidne predvsem v nezadovoljstvu Turkov, ki so še enkrat zavrnjeni. Nejevolja pa bo, oziroma že je, tudi na grški strani zaradi vstopa Cipra.

Potem ko so nekatere države, predvsem članice Evropske unije, napovedale, da ne bodo poslale svojih lepotic na izbor za miss sveta v Nigerijo, so tamkajšnje oblasti sprejele novo odločitev. Bojkot je bil napovedan zaradi obsodbe neke ženske, ki je bila obtožena prešuštvovanja in je bila po šeriatskem zakonu obsojena na smrt s kamenjanjem. Izvedba obsodbe je sedaj preklicana, saj je odločitev nigerijskih oblasti nad šeriatskim pravom.

»Najpomembnejše je, da omenjeno dekle ne bo kaznovano,« je povedal Zdravko Geržina, lastnik licence za miss World v Sloveniji.

Dnevnik, 7. oktober 2002

Dnevnik, 20.9.2002

Včeraj so v okviru evropskega tedna mobilnosti v Centru Evropa predstavili dve vozili na električni pogon. Škodin mali dostavnik in kolo z elektromotorjem so razvili na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Dnevnik, 19.9.2002

Serija satelitskih posnetkov kaže, kako se je v zadnjih 21 letih nad Antarktiko večala luknja v ozonski plasti. Iz Avstralije pa prihaja presenetljiva novica, da obstaja možnost, da se bo ozonska luknja v prihodnjih letih zmanjšala. Paul Fraser iz avstralske organizacije za znanstvene in industrijske raziskave CSIRO, eden vodilnih svetovnih znanstvenikov, ki preučujejo atmosfero, je namreč povedal, da njegove meritve zadnji dve leti kažejo, da se količina plinov, ki uničujejo plast ozona, zmanjšuje. Če se bo količina teh plinov zmanjševala s sedanjo hitrostjo, bo ozonska luknja nad Antarktiko čez 50 let izginila.

Dnevnik, 5.september 2002

Vedno več neozdravljivo bolnih ljudi odhaja v Švico, kjer ustava dovoljuje evtanazijo. Za tovrstno pomoč poskrbi organizacija Dignitas, ki se je 'usmilila' že 50 ljudi, največ Nemcev, pa tudi Italijanov, Francozov in Libanoncev.
Organizacija ima 1700 članov, od tega 950 tujcev. To so ljudje, ki želijo, da se nad njimi izvrši evtanazija, ko za to pride čas. Letna članarina znaša 25 švicarskih frankov. Lokalne oblasti se bojijo, da se bo število primerov evtanazije povečalo, saj so tuji mediji o organizaciji veliko pisali, britanski Sunday Telegraph pa je Zurich imenoval celo za 'svetovno prestolnico evtanazije'.

Zdravljenje zemlje
z Markom Pogačnikom

Marko Pogačnik, slovenski kipar in zdravilec Zemlje, svetovno znan strokovnjak za geomantijo, raziskovalec, ustanovitelj in sodelavec mnogih ekoloških projektov v Evropi in drugje po svetu in nenazadnje avtor slovenskega grba, je po dveh letih v Mariboru ponovno vodil krajšo delavnico. Pravi, da se je navadil na tako imenovana instant srečanja s svojimi sodelavci na terenu, ob svojih obiskih v Ameriki. In tako vsako leto pripravi večje predavanje v Cankarjevem domu, sicer pa si prizadeva, da se v ciklih vrača na vse pomembnejše energetske točke v Sloveniji. Kot izvrsten poznavalec Zemlje, ne le kot planeta temveč kot inteligentnega bitja poudarja:

V medijih smo lahko zasledili izjave strokovnjakov s področja veterine, natančneje vivisekcije, ob katerih smo animalisti osupnili ob njihovih sprenevedanjih in zavajanjih.

Tako smo med drugim zvedeli za strogo varovano skrivnost, da so vse doslej izvajali poskuse na »potepuških« (tega termina ne poznamo), hišnih, divjih in zaščitenih živalih, po novem (ne navajajo, kdaj bo to) pa le na posebnih, temu namenjenih rej. V posmeh animalistom in trpečim živalim zanikajo njihovo trpljenje kot nedokazljive govorice.

Čemu zavajanje, ko pa v svetu o vivisekciji, ki je največji zločin (po Gandhiju), obstaja veliko literature, posnetih je tudi veliko tujih TV kaset? Paradoks, kajti le ozaveščeni poznamo ozadje ob sprejemanju našega osnutka zakona o zaščiti živali, pri čemer so poslanci – vemo, iz katere stroke – od že tako okleščenega osnutka zakona od 28 amandmajev sprejeli le enega. Tudi iz naših virov prihajajo informacije o težkih poskusih na beaglih in drugih živalih, čemu potem sprenevedanje in zanikanje resnice.

Zilje so vas ob Kolpi. Od bolj znane Vinice so oddaljene dobrih pet kilometrov. Pod vasjo je reka Kolpa. V hišo številka 55 se je po tistem, ko je v Iskri izgubila službo in so zdravniki postali zaskrbljeni za njeno zdravje, preselila Anka Černec.

Anka je imela v Kranju vrt in na njem si je pridobila dosti znanja o gojenju sadja in zelenjave. Ko je izgubila službo, si je rekla, da mora v življenju še kaj pametnega početi in ne samo hirati. Odločila se je, da bo kmetovala. Preselila se je v Belo krajino in ugotovila, da kmetija, taka kot je, ne more preživljati cele družine.

Danes (četrtek, 8.8.2002) v Dnevniku

Svetovno znani kit Keiko, ki je igral v filmu Free Willy, zdaj plava ob obali Islandije. Delovanje fundacije, ki so jo v Združenih državah Amerike ustanovili za to, da bi velikansko orko vrnili v njeno naravno okolje, se je po osmih letih izplačala. Sporočila je namreč, da se je Keiko končno navadil na prostost, saj ga je družina kitov sprejela za svojega.