Ste se kdaj vprašali, kako bi bilo videti, če bi vse vaše obleke, pralne stroje in toaletni papir, ki ste jih kdaj koli uporabili, nakopičili na vaš vrt? Ali pa, če bi legli v ves kruh, ki ga boste pojedli v svojem življenju ali se okopali v skodelicah kave, ki jih boste popili?

Human Footprint je odličen dokumentarec, ki uporablja umetnost in znanost, da razišče vpliv, ki ga ima povprečen človek na planet. Avtorji analize in dokumentarnega filma so vse to predstavili tudi na spletni strani.

Poročilo kaže, da več kot dve tretjini Evropejcev/k raje vidi, da se okoljske odločitve sprejemajo na ravni Evropske unije. Vedno bolj se tudi zavedajo vloge okolja v njihovem vsakdanu (več kot 95 % jih meni, da je varstvo okolja pomembno, okrog 80 % jih je mnenja, da okolje vpliva na kakovost njihovega življenja in da morajo prispevati k varstvu okolja).

Iz poročila sledi, da so Evropejci/ke najbolj zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb, onesnaževanja okolja in nesreč, ki jih povzroči človek. Slovenci/ke se glede na izsledke raziskave čutijo precej bolj informirane o okoljskih

Info:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/445&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu 13.3.2008 s 343 glasovi za, 11 proti in 11 vzdržanimi glasovi sprejel poročilo na lastno pobudo, ki ga je pripravil poslanec Claude TURMES (Zeleni/EFA, NL), v podporo pobudi Komisije o oblikovanju svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (GEEREF).

Info: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+20080313+TOC+DOC+XML+V0//SL&language=SL

Anketa »Ambicioznost ciljev EU v boju proti podnebnim spremembam«

Na spodnji povezavi najdete kratko anketo z naslovom  »Ambicioznost ciljev EU v boju proti podnebnim spremembam?«. 

Info: http://www.predsedovanje.si/sl_si.utf-8/ankete/podnebne-spremembe.html

Dragi prijatelji!
Medtem ko se 820 milijonov ljudi v državah v razvoju sooča s pomanjkanjem hrane, bogate države hrano sežigajo v biogoriva. Biogoriva, ki jih izdelujejo iz kulturnih rastlin, bi naj omilila podnebne spremembe, v resnici pa prispevajo z oddajo toplogrednih plinov k hitrejšemu odvijanju le teh. Dodatno dvigajo cene koruze, pšenice in ostale hrane.

Niso vsa biogoriva slaba (npr. biogoriva iz sladkornega trsa), ampak brez strogih globalnih standardov, bo masovna proizvodnja biogoriv še naprej višala cene hrane in pospeševala podnebne spremembe.

Prvič v več kot 10 letih je zmanjšala dovoljeno vsebnost ozona pri tleh, ki pripomore k tvorbi smoga, kar naj bi po podatkih agencije vsako leto rešilo 4.000 življenj. V nasprotju z ozonom v stratosferi, kjer oblikuje zaščitno plast nad Zemljo, ozon pri tleh škoduje pljučem in povzroča velike težave astmatikom ter viša možnosti za vnetja dihal.

PETICIJA ZA ZAČASNO PREPOVED GOJENJA GSO V SLOVENIJI IN ZA PODPORO ZAKONU O MORATORIJU

Na pobudo poslanke Cvete Zalokar Oražem je poslanska skupina Zares vložila predlog zakona o moratoriju na gojenje gensko spremenjenih organizmov. Na spletnih straneh www.zares.si/peticija je objavljena peticija, kjer se lahko podpišete in s tem podprete začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.

Krčenje gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika
Zaradi globalnega segrevanja bo do leta 2030 izginilo 60 odstotkov amazonskega gozda, kar bi lahko povzročilo katastrofalni globalni dvig temperature, so po poročanju tujih tiskovnih agencij med drugim opozorili na konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekala na indonezijskem otoku Bali.

Pomen amazonskega gozda ne bi smel biti podcenjen, so še opozorili pogajalci na Baliju, saj ni samo bistvenega pomena za ohranjanje globalne temperature, ampak pa je tudi velik vir pitne vode. Krčenje gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika.

V nemškem Hannovru se je odvijal največji tehnološki sejem na svetu CeBIT. Okrog 5800 razstavljalcev iz 75 držav je predstavljalo najnovejše rešitve s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), tako za domače kot za poslovne uporabnike.

V luči vse bolj angažiranega boja proti podnebnim spremembam tudi CeBIT letos poteka v bolj "zelenem" duhu - z nekaterimi razstavnimi prostori in predavanji, združenimi pod imenom Zelena IT-vas, poskuša prikazati nekaj načinov, kako so računalniki lahko prijaznejši do okolja.

Sporočamo, da se bo tudi v Sloveniji 15. marca vrtel film Zeitgeist in sicer na več lokacijah po Sloveniji.

Prišel je čas, ko na plan prihaja vse več odkritij, ki bodo v mnogih pogledih spremenila naše življenje. Čas je, da se zbudimo! Čas je, da pogledamo resnici v oči. Čas je, da vzamemo nazaj svojo moč, svojo integriteto, svojo bit.

Zato vas vse vabimo, da si ogledate dokumentarni film, ki dokazuje, kar že nekaj časa slutimo. Film, ki ga poskušajo prepovedati, a vendarle – ne bo uspelo, saj je že začel svoj pohod po svetu in prav je – pravzaprav je nujno, da ga vidi čim več ljudi. Film je preveden v slovenščino.

Spisek lokacij:

Izginotje čebel bi imelo za človeštvo uničujoč učinek
Skrivnostno pri umiranju čebel je, da čebel enostavno ni več, izginejo brez sledu. Zapustile so panj, mladega zaroda ne oskrbujejo več. Ne vemo, kam so šle. V panju ni mrtvih čebel, čebele enostavno izginejo. Posledice so zaenkrat še neizmerljive: izginotje čebel bi imelo za človeštvo uničujoč učinek,  kajti skoraj dve tretjini naše prehrane je posredno ali neposredno odvisna od dela čebel.

Večino sadja (90%) oprašujejo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline itd. Zato je Albert Einstein že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …«

Prestavljanje urnih kazalcev na poletni čas ne zagotavlja prihrankov energije, ampak porabo celo povečuje, ugotavlja raziskava. Kalifornijski znanstveniki, ki so tri leta spremljali stanje več kot sedem milijonov električnih števcev ameriških gospodinjstev, so ugotovili, da se poraba energije poveča za štiri odstotke.

Odkrili so, da so spomladi manjši prihranki, a se več energije nato porabi pozno poleti in jeseni, ko se pojavi potreba po ogrevanju v zgodnjih jutranjih urah in uporabi klimatske naprave ob daljših popoldnevih in toplih poletnih večerih.

Presenečeni sporočamo, da je, kljub opravljenemu sledenju, (ki ga je opravil IZRK - SAZU) in temu, da je dokazano, da tečejo delno prečiščene vode iz čistilne naprave pri Fari skozi Križno jamo, Novo Križno jamo in Mrzlo jamo pri Ložu (zaščitene kraške vodne jame) v izvire Šteberščice in Žerovniščice na Cerkniškem polju, za ta četrtek, 13.3.2008 ob 11.00 uri sklicana komisija za izvedbo tehničnega pregleda čistilne naprave na osnovi katerega bo izdano uporabno dovoljenje za komunalno čistilno napravo pri Fari na Blokah.

Člani Društva ljubiteljev Križne jame  (DLKJ) smo ogorčeni, da Agencija RS za okolje (ki je eden od soglasodajalcev), kljub ugotovljenim dejstvom, na katere jih opozarjamo, očitno soglaša s tem, da bo odpadna voda (ki bo le delno prečiščena) tekla skozi tako pomembne in občutljive naravne vrednote kot sta Križni jami in Mrzla jama pri Bločicah (pomembni po pestrosti jamskih organizmov v svetovnem merilu, sigovih pregradah občutljivih za spremembe kemične sestave in temperature vode - Križna jama je tudi pomembna turistična jama).

Redki primerki pigmejskega povodnega konja se skrivajo v liberijskih gozdovih, so odkrili britanski znanstveniki. V dveh državljanskih vojnah je bilo območje njihove naselitve skoraj popolnoma uničeno in vrsta je veljala že za skoraj izumrlo.

A zdaj so s pomočjo posebnih kamer odkrili nekaj živali. Ekipa pod vodstvom Bena Collena je živali odkrila tri dni po tem, ko je namestila posebne kamere.

Evropska komisija je 23. januarja predstavila predlog podnebno-energetskega paketa, ki vsebuje tudi predlog nove smernice o obnovljivih virih energije. Slednja vsebuje tudi cilj 10 % deleža biogoriv v transportu do leta 2020. Proizvodnja in raba biogoriv v transportu ima lahko škodljive okoljske in družbene posledice.

Lahko ima negativne vplive na biodiverziteto, posledice zaradi sprememb v rabi tal, dvig cen hrane itn. Smernica sicer vključuje kriterije za trajnostnost proizvodnje biogoriv, vendar le-ti po mnenju okoljevarstvenih organizacij niso zadostni.

Več na: http://www.predsedovanje.si/si/forum/biogoriva-v-transportu-EU.html

»GOZDOVI SLOVENIJE« serija petih filmov TVSLO bo predvajana ob torkih: 01.04., 08.04., 15.04., 22.04. in 29.04.2008, vsakič ob 17.30 uri na prvem programu

SPOROČILO SERIJE:
»Človeška civilizacija se je porodila, ko je padlo prvo drevo in bo uničena, ko bo padlo zadnje« nas uči modrost. Danes človek vse bolj posega po drevesu Življenja, čeprav je bil prav zaradi svoje skušnjave, postati Bog, izgnan iz rajskega vrta. Človek je ob drevesu spoznal dobro in zlo.

Če iščemo dobro v naravnem gozdu, bomo tam našli slikarski atelje narave, kjer zremo prečudne podobe, slišimo čudežne pravljice ali sanjamo arhetipski svet pračloveka, ki še vedno spi v nas. Če delamo zlo v industrijskem gozdu, potem smo dokončno izbrisali starodavno zavezništvo človeka z drevesi.

Američani so v Grand Canyon minulo sredo iz jezera Powell nad jezom Glen Canyon začeli spuščati okoli 11.500 hektolitrov vode na sekundo. Z umetno poplavo poskušajo oponašati naravno, saj želijo ponovno vzpostaviti ekosistem, ki nastane zaradi rečnih usedlin.

To je dovolj vode, da v 20 minutah napolni Empire State Building, je ponazoril ameriški sekretar za notranje zadeve Dirk Kempthorne. »To nam daje vtis, kaj je narava počela milijone let, ko je prodirala in oblikovala ta čudoviti kanjon,« je dodal.

Znanstveniki upajo, da bodo razvozlali DNK, ki naj bi pripadal edinemu polarnemu medvedu v Veliki Britaniji. Dele okostja oz. lobanje so našli v Inchnadamphu v Škotskem višavju leta 1927, zdaj pa nameravajo genetiki narediti teste, ki naj bi potrdili, ali gre res za polarnega medveda.

Kosti, ki jih bodo analizirali, so stare 18.000 let, dozdajšnji testi pa so izključili, da gre za rjavega medveda. V jamah, kjer so našli kosti, so našli tudi okostja štirih ljudi, ki naj bi bila stara med 4.515 in 4.720 let, in nekaterih živali, kar jih uvršča med izjemno pomembna najdišča, ki pričajo o ledeni dobi.

Francija od slovenskega predsedovanja EU pričakuje veliko, saj se bo prav v tem obdobju sprejemale odločitve za prihajajoče stoletje na področju energije in varovanja okolja, je danes v Ljubljani po srečanju z ministroma Andrejem Vizjakom in Janezom Podobnikom povedal francoski minister za ekologijo ter trajnostni in prostorski razvoj Jean-Louis Borloo.

Srečanje je bilo namenjeno predvsem temam spomladanskega evropskega sveta, in sicer lizbonski strategiji, energiji in klimatskim spremembam. Minister za gospodarstvo Vizjak je po srečanju poudaril, da je Francija peta država po višini blagovne menjave in tretja država po investicijah v Slovenijo.

V Veliki Britaniji so pred dnevi začeli s projektom varčevanja električne energije imenovanim E-Dan. V okviru projekta so Britance pozvali, naj vsaj en dan ugašajo električne naprave, ki jih ne potrebujejo.

Plemenit cilj se ni iztekel po pričakovanjih, saj so se temperature ravno na dan projekta močno spustile, kar naj bi bil glavni vzrok za skoraj nespremenjeno dnevno porabo energije.

Finski in ameriški znanstveniki so odkrili gen, ki nadzoruje uravnavanje količine vode v rastlinah, ki bodo tako lahko preživele sušo.

Raziskovalci so namreč odkrili gen, ki je odgovoren za absorbcijo ogljikovega dioksida skozi pore rastline, kot tudi za količino vodnih hlapov, ki jih rastlina skozi iste pore odda v okolje. Na ta način lahko rastlina v sušnem vremenu izgubi tudi do 95 odstotkov vode. Znanstveniki so že desetletja poskušali najti gen, ki nadzoruje delovanje por.

Intervju: Nikolaus Geyrhalter, režiser filma Kruh naš vsakdanji
Nešteto zlatorumenih sončnic v poletnem polju seže čez meje širokokotnega objektiva kamere. Povsem tiho je, dokler ne prileti rumeno letalo, izgine v levem kotu, se nenadoma pojavi pred nami in nas preleti s širokim repom razpršenega škropiva za sabo. Dan pozneje so sončnice rjave, posušene in noži velikih kmetijskih strojev za seboj puščajo rjavo, prazno zemljo.

Kubrickova Odiseja 2001 se je uresničila, so zapisali kritiki o filmu Kruh naš vsakdanji (Unser täglich Brot) avstrijskega režiserja Nikolausa Geyrhalterja in ga primerjali s Hitch*censored*om. Kruh naš vsakdanji je kriminalka, ki se resnično dogaja, vsak dan, in katere rezultat dobimo vsak dan postrežen na krožniku.

Elektrika iz solarnih celic pomeni za atmosfero v primerjavi z običajno elektriko za skoraj 90 odstotkov manj škodljivih emisij, so ugotovili ameriški znanstveniki in svoje ugotovitve objavili v strokovni reviji Environmental Science & Technology.

Znanstveniki so proučevali, koliko toplogrednih plinov, težkih kovin, dušikovega oksida in žveplovega dioksida nastane pri proizvodnji in 30-letnem obratovanju različnih modulov pridobivanja električne energije.