Podnebni shod - budnica
Medtem ko Vlada RS išče načine, kako bi z javnim denarjem subvencionirala TEŠ, zajetno subvencijo pa je podelila tudi TE TOL, se je včeraj pred vlado zbralo več kot 300 posameznikov, ki so predsedniku vlade dr. Miru Cerjarju priredili podnebno budnico. Njihovo sporočilo je bilo jasno: Vlada RS spi na praznih obljubah in neizpolnjenih zavezah Pariškega sporazuma - čas je, da prisluhne ljudem, ne interesom fosilne industrije! Zbrani so predstavnikom Vlade RS predali tudi poziv s štirimi zahtevami za ambicioznejšo podnebno-energetsko politiko.

Na shodu so spregovorili: dr. Dejan Savić (Greenpeace v Sloveniji), Gaja Brecelj (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj), Taj Zavodnik (Študentsko društvo Iskra), Aljoša Slameršak (strokovnjak podnebne znanosti in okoljske ekonomije), Želimir Stanić (Sindikat Mladi plus), Metka Naglič (Amnesty International Slovenije) in Luka Mesec (poslanska skupina Združena levica).

Trenutno je v obravnavi glavno orodje EU za spopadanje s podnebnimi spremembami – Uredba o delitvi naporov, ki zajema 60 % vseh emisij v EU. Uredba določa zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje emisij med letom 2021 in 2030  v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijami (promet, stavbe, kmetijstvo in odpadki). Podnebna razvrstitvena lestvica, ki sta jo pripravili organizacija Carbon Market Watch in mreža Transport & Environment, daje vpogled v stališča posameznih držav članic. Na podlagi indeksa uvršča države med tiste, ki se zavzemajo za okrepitev Uredbe in tiste, ki jo želijo oslabiti.

Države članice (z izjemo Švedske, Nemčije in Francije) namreč skušajo oslabiti predlog Uredbe s tako imenovanimi fleksibilnostmi (flexibilities), ki lahko močno ogrozijo zaveze, ki si jih je EU zadala s Pariškim dogovorom. Fleksibilnosti vključujejo začetno točko štetja emisij, ki bi morala biti realno stanje emisij leta 2020, pa je trenutno postavljena na povprečje  med letoma 2016 in 2018, prenašanje presežkov prihrankov emisij iz ETS sektorja v netrgovane sektorje ter prenašanja prihrankov emisij iz sektorja rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (Land use, land use change and forestry - LULUCF) v netrgovane sektorje.

Kar 187 držav sodelovalo v Uri za Zemljo, luči ugasnilo 3000 svetovnih znamenitosti
Ljubljana, Maribor, Celje, Bled, Izola, Radovljica, Krško in številna druga slovenska mesta, skupaj skoraj trideset, so včeraj ob 20.30 uri izklopila dekorativno razsvetljavo svojih najpomembnejših znamenitosti, kot tudi javno razsvetljavo številnih ulic in trgov. To je bil slovenski prispevek k največji globalni prostovoljni akciji Ura za Zemljo ali Earth Hour, ki jo WWF organizira že deseto leto zapored in s katero poziva k razmisleku o tem kako lahko kot posamezniki ali institucije prispevamo k boju proti največji nevarnosti našega časa - podnebnim spremembam.

V Uri za Zemljo je letos sodelovalo kar 187 držav in več kot 3000 znamenitosti kar je pokazatelj, da si svet želi močnejše ukrepe za preprečevanje globalnega segrevanja. Akciji ugašanja luči so se pridružili tudi številni slovenski državljani, občine in podjetja. Po svetovnem vrhu lani v Parizu, kjer so države sprejele nov podnebni sporazum, so državljani dali do znanja odgovornim v njihovih državah, da ga morajo začeti uresničevati in to pospešeno.

Če bi se zavedali, da so vodni viri, ki jih premore Slovenija, vredni zlata v pravem in prenesenem pomenu, bi ujeli vsako kapljico. Voda je življenje, je energija, je hrana, je razkošje, po katerem hrepenijo nekatere države. Svetovni dan voda, ki ga beležimo 22. marca, je odlično izhodišče, da se sami vprašamo, kaj lahko storimo za ohranitev le-te. In kako preprečiti državi, da bi razprodala vodne vire tujim rokam.

Kadar mi dopušča čas in se odpravim v hribe ali bližnjo turistično točko, ki ji domačini pravimo Mlinčki (pod Koseškim vrhom), z velikim užitkom zajamem svežo vodo, ki priteče iz nedrja hriba. Prisežem, da ima poseben okus. Okus po naravi, po mineralih, po vsem živem.

V soboto, 25. marca, bo med 20:30 - 21:30 uro potekala največja svetovna prostovoljno akcija za boj proti podnebnim spremembam

Ljubljanski grad, piransko obzidje, Blejski otok, Hoteli Union v Ljubljani in centri ter ulice Žalca, Krškega, Radovljice… več kot 20 slovenskih občin bo sodelovalo v soboto v WWF-ovi Uri za Zemljo - Earth Hour, da bi skupaj osvetlili podnebne spremembe in se zavzeli za močnejše ukrepe v boju proti podnebnim spremembam.

»Veseli nas, da se je akciji, ki se je simbolično začela leta 2007 v Sydneyu, znova pridružilo veliko število slovenskih mest in občin. Akcija je v desetih letih prerasla v največje gibanje za varstvo okolja in podpora tistim, ki se že soočajo s posledicami podnebnih sprememb« je dejal Siddarth Das, izvršni direktor Earth Hour Global. »V desetih letih je Earth Hour pomagal zavarovati morja  v Rusiji in Argentini, zbiral sredstva za projekte ohranjanja narave v jugovzhodni Aziji in Amazonki in ustvaril povsem nov gozd v Ugandi. Nič od tega ne bi bilo mogoče brez skupne odločenosti milijonov ljudi, da zavarujemo en in edini planet, ki si ga delimo vsi«.

ALBATROSI
Svetovna morja in oceani se ponašajo s svojim bogastvom rastlinstva in živalstva, od katerega imamo veliko koristi tudi ljudje, saj iz njega črpamo ogromne zaloge hrane v obliki rib in morskih sadežev. S temi vrstami se prehranjujejo tudi živali, ena od njih pa je mogočna ptica albatros, katere razpon kril meri do 3,4 m. Njen naravni habitat so oceani zmerno toplega in subtropskega toplotnega pasu severno in južno od ekvatorja (izvzemši severni Atlantik), nad katerimi lahko jadrajo ure in ure, ne da bi se utrudili.

Albatrosi imajo na jedilniku najraje glavonožce, ribe, rake, nenazadnje tudi zooplankton ter nekateri mrhovino, radi tudi sledijo ribiškim ladjam, katerim pogosto sunejo kak ulov. Mladiče pa hranijo z ribjimi jajčeci ter s tem, kar imajo trenutno v želodcu. Na idiličnem tihooceanskem atolskem otočku Midway Island, ki sestavlja del havajske verige otokov, gnezdijo kar tri vrste albatrosov: ka'upu (črnonogi), mōlī (ali Laysan, ki v 72 % celotne svetovne populacije gnezdi kar na Midwayju) ter kratkorepi albatros.

Po začasnem umiku dodatne subvencije za TEŠ vlada sprejema novo, skoraj 200 milijonsko subvencijo za novo plinsko napravo v TE TOL

Vlada načrtuje novo, skoraj 200 milijonsko subvencijo za fosilni vir energije v Ljubljani - novo plinsko-parno elektrarno v Termoelektrarni in toplarni Ljubljana (PPE-TOL), strošek pa bi večinoma prevalila na slovenska gospodinjstva.

S tem bi za fosilne vire iz podporne sheme za obnovljive vire (OVE) in soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE) na leto namenili dvakrat več novih podpor za plin kot za projekte OVE. Z isto količino sredstev bi lahko vsako leto postavili okoli 15 MW (7 vetrnic po 2MW) ali 20 MW sončnih elektrarn, kar ustreza proizvodnji elektrike za 5000-7000 gospodinjstev.

Švedska agencija za kemikalije je ugotovila, da so erotični pripomočki varnejši od otroških igrač. Nevarne kemične snovi so namreč našli v kar 15 odstotkih otroških igrač in le v dveh odstotkih erotičnih pripomočkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To je bilo presenetljivo," je dejala inšpektorica pri agenciji Frida Ramstrom za AFP. To pomeni, da so erotične igrače bolj varne kot otroške, vsaj kar se tiče izpostavljenosti kemikalijam.

V soboto, 25. marca, se lahko z izklopom luči med 20:30 - 21:30 uro, vsi prebivalci sveta vključijo v največjo svetovno prostovoljno akcijo

Ukvarjanje s posledicami podnebnih sprememb mora postati naša realnost in WWF nas na to opominja tudi letos z organizacijo desete, jubilejne Ure za Zemljo. Iz Svetovne organizacije za varstvo narave pozivajo vsa mesta, da se vključijo v to akcijo in da v soboto, 25. marca, med 20:30 in 21:30 uro izključijo javno in dekorativno razsvetljavo, ki osvetljuje glavne znamenitosti mesta ali mestne trge.

Globalna akcija Ura za Zemljo, v svetu znana kot Earth Hour, se bo letos obeležila na vseh šestih celinah. WWF je prepričan, da bo letos sodelovalo še več držav kot lani, ko jih je bilo 178. V Sloveniji se je v temo pogreznilo 27 občin in mest.

Čeprav je vlada napovedala, da iz predloga sprememb Energetskega zakona umika predlog “dodatka za TEŠ”, zgodba še ni končana.

Vlada nadaljuje iskanje denarja za subvencioniranje TEŠa, zato je prav, da stopnjujemo pritisk in od predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja odločno zahtevamo, naj se neha uklanjati fosilni industriji in naredi odločne korake v smer nizkoogljične družbe in povečanje rabe obnovljivih virov energije!

Pomanjkanje vodnih virov otežuje življenja prebivalcev azijskega visokogorja
Ledeniška jezera v Himalaji se zaradi podnebnih sprememb spreminjajo v poplavno grožnjo, ki se jo v indijski zvezni državi Sikim lotevajo na inovativen način in hkrati rešujejo še za težave z namakanjem v sušnih mesecih.

Med Nepal, Kitajsko in Butan stisnjena druga najmanjša indijska zvezna država se spopada z nevarnim kopičenjem vode, ki jo za seboj pušča umikajoči in taleči se ledenik v visokogorskem jezeru Južni Lonak.

Člani vsebinskih mrež nevladnih organizacij smo razočarani nad nedavnim razpisom Eko sklada - Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila, ki ne vključuje subvencij za električna kolesa, čeprav smo to potrebo večkrat izrazili na srečanjih z vami in z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije. Električna kolesa so namreč trajnostna rešitev za mobilnost v neravninskih območjih, za premagovanje večjih razdalj in za osebe s fizičnimi omejitvami. Lahko so odlično nadomestilo za osebni avtomobil, s primerno podporo pa bi lahko povečala mobilnost socialno šibkejših, ki so trenutno primorani plačevati visoke stroške avtomobila.

Navsezadnje je to prihodnost, ki se ji bo treba prilagoditi. Evropska unija sprejema zakonodajo, ki bo prispevala k omejevanju podnebnih sprememb, k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov smo se zavezali v Pariškem sporazumu. V Sloveniji pa emisije prometa še naprej naraščajo. Zdi se, da je trajnostna mobilnost postala modna muha, pod katero marsikdo uvršča tudi netrajnostne ukrepe, med katere sodi izpustitev subvencij za električna kolesa.

Ob zaključku projekta Zero Waste turizem, ki so ga v preteklem letu izvajali Ekologi brez meja, je danes na Bledu potekal posvet na temo nastanitev in prireditev brez odpadkov. Najboljše evropske prakse na tem področju sta predstavila Italijana Antonino Esposito in Roberto Paladini. Ekologi brez meja kot nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo so predstavili aktivnosti projekta in prvi slovenski hotel, ki se je podal na Zero Waste pot - Hotel Ribno z Bleda.

O uvajanju koncepta Zero Waste v hotele, je Antonino Esposito, ki je pred šestimi leti razvil Zero Waste certifikat in ga vpeljal v 20 hotelov, povedal: »Najprej so nam rekli, da smo nori, nato so se želeli vsi priključiti, zdaj tudi hotelska veriga Hilton«. Prvi cilj hotela na tej poti, ki v povprečju traja 2-3 leta, je doseči 90 % ločeno zbranih odpadkov, sledijo napori za zmanjševanje odpadkov.

Vsi poznamo pripoved: »Pred tisočimi leti so ljudje spali v jamah, komunicirali s pomočjo godrnjajočih zvokov, zalezovali so jih volkovi in sabljasti tigri, živeli so v nenehnem strahu in pod ekstremnim stresom ter umrli pri tridesetih, če že niso bili prej ubiti v medplemenskih spopadih.

Življenje je bilo nevarno, brutalno in kratko. S pomočjo številnih iznajdbo nam je šlo na bolje. Ta trend se nadaljuje vse do danes in se bo nadaljeval brez omejitev v prihodnost, če bomo sposobni (od)rešiti civilizacijo pred propadom zavoljo terorizma, podnebnih sprememb in preostalih zunanjih pretenj.«

Slovenski strokovnjaki so konec lanskega leta zaključili raziskavo, s katero so ugotavljali številčnost volkov pri nas. Ugotovili so, da v Sloveniji živi od 42 do 64 volkov.

Prva ocena številčnosti po letu 2013
Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/16 se je pričelo julija 2015, številčnost pa je ocenjena za sezono 2015/16. Po prijavi na razpis Ministrstva za okolje in prostor so monitoring populacije volkov izvedli Zavod za gozdove Slovenije kot koordinator, Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter društvo Dinaricum. Tokratna ocena številčnosti volkov je prva, na znanstvenih podatkih temelječa ocena po zaključku projekta SloWolf leta 2013.

Ob zaključku projekta Zero Waste turizem vas vabimo na posvet, na katerem bodo najboljši primeri iz prakse dokazali, da so nastanitve in prireditve brez odpadkov mogoče. Posvet bo potekal v ponedeljek, 27. februarja, v Hotelu Astoria na Bledu med 9. in 13. uro. Udeležba je brezplačna, obvezne pa so prijave na tej povezavi.

Ekologi brez meja smo v preteklem letu podrobno spoznali, kako Zero Waste načela prenesti v hotele in na prireditve. Različni ukrepi preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja ne le znižujejo vplive na okolje, pač pa tudi stroške podjetja, ga povezujejo z lokalnim okoljem in v sodelovanju s partnerji spodbujajo inovacije.

Podjetje Tesla je že na začetku lanskega leta predstavilo nadvse zanimiv električni avto, ki si ga bo lahko privoščila širša skupina voznikov, saj je bila cena postavljena na okoli 31 tisoč evrov. Kljub relativno nizki maloprodajni ceni, bo Tesla Model 3 še vedno ponujal vse najboljše, kar lahko pričakujemo od električnih avtomobilov. Doseg bo vsaj 320 kilometrov, kar bo dovolj tudi za tiste, ki se vsak dan odpravljajo na delo v večja mesta.

Zaradi nizke cene pa je povpraševanje po novem Teslinem avtomobilu presenetilo tako širšo strokovno javnost, kot tudi vodilne v podjetju. Kupce pa je za nameček presenetila še novica, da bo avto ponujal futurističen videz. Potniška kabina bo namreč opremljena le z volanom z možnostjo upravljanja osnovnih možnosti in z velikim zaslonom na dotik. Klasičnih stikal skorajda ni, saj bodo vozniku na voljo le stikala za odpiranje oken.

Pred dobrim letom, ob prvi objavi prenovljenega svežnja o krožnem gospodarstvu, smo le nejevoljno gledali - obljubljen je bil ambicioznejši paket, rezultat pa je bila degradacija. A direktive tačas še niso bile sprejete in ambicije so se vrnile.

Konec januarja je odbor za okolje Evropskega parlamenta (ENVI) izglasoval povišanje ciljev iz paketa. Sicer bo o tem moral glasovati še celotni parlament, a obeti so dobri, sploh ker ima tudi Evropski svet relativno ambiciozna stališča. Med sprejetimi amandmaji sta povišanje ciljev recikliranja komunalnih odpadkov (70%) in odpadne embalaže (80%), od česar mora iti vsaj 5% v pripravo za ponovno uporabo.

Posledice izginotja ledu bi čutili vsi
Znanstveniki z Univerze v Arizoni v ZDA so predlagali novo rešitev za arktični led, ki ga je zaradi podnebnih sprememb vse manj. S črpalkami bi črpali vodo na površje, kjer bi zaledenela in odebelila ledeno ploskev.

Za predlogom stoji fizik Steven Desch, ki skupaj s kolegi predlaga, da se postavi 10 milijonov črpalk na vetrno energijo nad arktično ledeno ploskvijo. Črpalke bi pozimi črpale vodo na površje, kjer bi zaledenela in okrepila obstoječi led.

WWF v novem poročilu »Preprečevanje papirnatih parkov: Kako narediti EU zakonodajo za varstvo narave učinkovito« ponuja dober pregled glavnih problemov na tem področju in učinkovitih rešitev zanje

Več kot polovica naravnih območij v Evropi je zavarovanih samo na papirju, predvsem zaradi zamud pri financiranju držav članic, pravi novo poročilo WWF (Svetovni sklad za naravo) [1]. V poročilu so predstavljene tudi koristi zavarovanih območij za ogrožene vrste in lokalno gospodarstvo.

Evropska komisija je pred kratkim potrdila, da sta EU direktivi o pticah in habitatih najmočnejša zakonodaja za varstvo narave v Evropi ter se zavezala za nadaljnje izboljšanje njihove učinkovitosti. Novo poročilo WWF-a »Preprečevanje papirnatih parkov:

Čistilna naprava v dunajskem Simmeringu, katere površina je primerljiva z Vatikanom, bo od leta 2020 dalje energetsko samooskrbna. Gre za največji okoljski projekt na Dunaju, v katerega bodo vložili 250 milijonov evrov.

Čistilne naprave so največji lokalni porabniki energije. Dunajska glavna čistilna naprava potrebuje za čiščenje vseh odplak en odstotek celotne porabe elektrike na Dunaju. Zato so se odločili, da bodo skupaj s Tehnično univerzo Dunaj razvili inovativen način pridobivanja energije iz odplak.

Vlada Mira Cerarja predlaga, da izgube TEŠ6-a pokrijemo prebivalke in prebivalce Slovenije
Vlada je v RS poslala v javno obravnavo novelo Energetskega zakona (EZ-1), s katero predlaga uvedbo prispevka za Termoelektrarno Šoštanj, ki bi ga plačevali vsi odjemalci električne energije.

Greenpeace v Sloveniji odločno nasprotuje predlaganim spremembam zakona, ki se nanašajo na prispevek, okoljske nevladne organizacije pa so na Vlado poslale zahtevek za podaljšanje javne razprave o tej noveli. Vlada želi namreč spremembe zakona sprejeti po skrajšanem postopku, civilni družbi je čas za oddajo komentarje omejila na nekaj dni, le do torka 7. februarja.

Pobudniki in izvajalci skupnostnih projektov si lahko pomagajo s štirimi novimi priročniki, ki vsebujejo navodila, napotke, vzorce, primere dobrih praks in vse, kar jih lahko podpre pri tem, da projekte uspešno izpeljejo in v lokalnih skupnostih ustvarijo trajne koristi.

Kaj če bi skupaj… postavili sončno elektrarno, spremljali šolarje v šolo, ali si uredili skupnostni prostor?

Nove stvari v življenju skupnosti se vedno zgodijo tako, da ima najprej nekdo zamisel, ki se mu zdi dobra in želi zanjo navdušiti še druge. Če je zamisel v skupnosti deležna podpore in postanejo vidne možnosti za njeno realizacijo, pobudniki pristopijo k pripravi in izvedbi skupnostnega projekta.