Dolžna skrbnost na področju okolja in človekovih pravic: bo Evropska unija pustila žrtve na cedilu?
Evropska komisija je objavila težko pričakovani predlog zakonodaje, ki bi lahko omejila uničevanje okolja in kršitve človekovih pravic v okviru dobavnih verig izdelkov, ki jih trošimo v Evropski uniji. V okoljski organizaciji Focus pozdravljamo premik k večji odgovornosti podjetij do okolja in ljudi, obenem pa s številnimi evropskimi organizacijami civilne družbe opozarjamo na šibkosti predloga.

Predlog zakona, ki ga poznamo kot trajnostno korporativno upravljanje (Sustainable Corporate Due Diligence), obvezuje podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ki delujejo v EU, da preprečijo in naslovijo škodo za okolje in ljudi v svojih dobavnih verigah. To je prvič, da bodo podjetja v EU odgovorna za povzročeno škodo, tudi s strani hčerinskih podjetij in posrednih ter neposrednih dobaviteljev.  

Svetovna organizacija za varstvo narave je sprožila regionalno kampanjo »Love It or Lose It«, s katero poziva vse, da imajo radi naravo, saj jo bomo sicer izgubili.

Na dan zaljubljenih je Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) sprožila regionalno kampanjo »Love It or Lose It« (Imej rad/a ali izgubi)https://www.wwfadria.org/sl/love/, s katero je leto 2022 razglasila kot ključno leto, da s svojimi dejanji pokažemo ljubezen do narave, od katere je odvisno celotno človeštvo.

Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu. V štirinajstih državah EU so potekale akcije z namenom ozaveščanja o kritično visoki stopnji krčenja svetovnih gozdov.

V pismu, ki smo ga naslovili na EU, pa nas je več kot 100 organizacij civilne družbe EU pozvalo, naj izkaže vodilno vlogo na področju varstva okolja in z učinkovito in močno zakonodajo poskrbi, da uničevanje gozdov ne bo več nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketu. 

WWF poziva Evropski parlament in Svet, da zavrneta delegirani akt o EU taksonomiji, ki ga je sprejela Evropska komisija
Evropska komisija je podlegla pritisku Francije in drugih držav (1) ter objavila pravila o trajnostnem financiranju, kar bo povzročilo ogromno škodo EU in globalnemu okoljskemu ukrepanju.

Komisija fosilni plin in jedrsko energijo uradno razvršča kot okolijsko trajnostna v skladu s EU taksonomijo - EU-jevim »Vodnikom za zelene naložbe« - kljub dejstvu, da fosilni plin ustvarja ogromne emisije, jedrska energija pa proizvaja visoko radioaktivne odpadke, s katerimi še vedno ne znamo pravilno ravnati.

"Zeleno" okrevanje EU ovirajo naložbe v fosilna goriva in ogrožanje narave
Najnovejše poročilo organizacij CAN Europe in CEE Bankwatch Network ugotavlja, da države v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vključujejo naložbe, ki bodo zelo verjetno škodile okolju in podnebju. Tudi slovenski načrt za okrevanje zaznamujejo premajhne naložbe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno škodljivi projekti za okolje.

Novo poročilo o doseganju “zelenega” okrevanja analizira načrte za okrevanje in odpornost (NOO) deset držav članic EU - Češke, Estonije, Madžarske, Italije, Latvije, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije. Analizo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost v sklopu poročila smo pripravili v okoljskih organizacijah Focus in Umanotera.

Nova pridobitev v mariborski občini
V Mariboru so v uporabo predali dva kotička za oddajo še delujočih aparatov. Kotički so označeni z rumeno tablo, po Sloveniji pa jih je sicer že 30.

Kotička sta v mariborskih zbirnih centrih Plinarniška in Lahova, sicer pa je v Sloveniji postavljenih 30 takšnih kotičkov. "Petnajsto leto, odkar zbiramo električni odpad v Sloveniji, ugotavljamo, da se uresničujejo napovedi, da je to ena najhitreje rastočih vrst odpadka.

V povprečju izgubimo okoli 120 gramov gumene zmesi na vsakih tisoč kilometrov vožnje, med posameznimi pnevmatikami so velike razlike. Delci odpadlih pnevmatik, ki ostanejo na in ob cesti, po nekaterih ocenah prispevajo kar tretjino količine mikroplastike v okolju.

Da bi preprečili širše onesnaženje z mikroplastiko, bi morali vsaj v vodovarstvenih območjih urediti zaprt sistem odvodnjavanja, bankine in zemljo blizu ceste, kjer se majhni delci nalagajo, pa občasno postrgati in poskrbeti za ustrezno odlaganje. Tudi v tem primeru velja, da je onesnaženje treba preprečiti že pri viru, torej bi bilo treba čimbolj zmanjšati količino odpadlih delcev s pnevmatik.

Vlada RS je sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki kot letnico prenehanja rabe premoga v Sloveniji opredeli leto 2033. Organizaciji Focus in Greenpeace Slovenija opozarjata, da se Slovenija, ki je kot predzadnja država EU sprejela letnico izhoda iz premoga, s tem pridružuje 5 drugim državam, katerih letnica ni skladna z zavezami Pariškega podnebnega sporazuma.

Glede na opozorila podnebne znanosti in cilje Pariškega podnebnega sporazuma, izhaja, da bi morale države OECD, vključno s Slovenijo, svoje premogovne elektrarne zapreti najkasneje do leta 2030. Organizaciji Focus in Greenpeace sta v sklopu procesa priprave strategije zagovarjali letnico 2030 kot edino sprejemljivo, a tekom priprave strategije so bile upoštevane le letnice 2033, 2038 in 2042.

Zadnjih sedem let je bilo globalno gledano najbolj vročih v zgodovini meritev, je sporočil evropski servis za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Znanstveniki so potrdili, da se je leto 2021 pridružilo predhodnim letom, ki podirajo temperaturne mejnike. Zvišujejo se tudi koncentracije ogljikovega dioksida in metana v ozračju.

Zadnjih sedem let je bilo globalno gledano "z veliko prednostjo" najbolj vročih sedem doslej, je na spletni strani zapisal evropski servis za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Lansko leto je bilo sicer peto najtoplejše v zgodovini, pri čemer je malenkost preseglo leti 2015 in 2018.

Umik avtomobilov iz mest prinaša trojno zmago - zmago za zrak, podnebje in lokalno gospodarstvo. Predstavljamo poročilo “Why fewer (polluting) cars in cities are good for local shops”, ki je nastalo v okviru kampanje Clean Cities Campaign (CCC)*.

Podatki, zbrani v poročilu, kažejo na učinkovitost politik, ki zmanjšujejo motorni promet v mestih. Ne le da so takšni ukrepi primerni pri zmanjševanju prevelike onesnaženosti zaradi prometa in hkrati pomagajo pri blaženju podnebnih sprememb, temveč ugodno vplivajo na prodajo.

V zadnjem času se precej odpira polemika o načinih ogrevanja in višini prihrankov v povezavi s tem. Glavna trditev, ki se je bomo dotaknili in označili kot mit ali resnico, je, da je IR-ogrevanje najdražji način ogrevanja v Sloveniji.

Čeprav je IR-ogrevanje razmeroma mlad grelni sistem, je na voljo že veliko informacij, podkrepljenih z izkušnjami specialistov na področju IR-ogrevanja in več kot 10.000 obstoječih uporabnikov, ki to trditev v celoti zavračajo.

Razumljivo je, da ljudje zagovarjajo tisto, kar najbolj poznajo, žal pa pri tem včasih ne upoštevamo prednosti inovacij, ki so lahko boljše od že znanih.

Mednarodna agencija za energijo (v nadaljevanju „IEA“) v svojem zadnjem poročilu „Renewables 2021 - Analysis and forecasts to 2026“ predpostavlja, da se bo svetovno povpraševanje po fotovoltaiki do konca letošnjega leta uspelo povečati za 17 odstotkov. Dosegli naj bi rekordno raven izgradnje tj. skoraj 160 gigavatov.

IEA pričakuje, naj bi se svetovna zmogljivost proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov do leta 2026 povečala za več kot 60 odstotkov glede na leto 2020. Namestili bi lahko 4.800 gigavatov zmogljivosti obnovljivih virov energije, kar je enako trenutni skupni svetovni zmogljivosti fosilnih goriv in jedrske energije. Vse je odvisno od ambicioznosti.

Nižja davčna stopnja v sektorju ponovne rabe - več priložnosti za lokalno gospodarstvo in razbremenitev okolja
Pod okriljem organizacij Focus, Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in socialnega podjetja Knof je tudi v Sloveniji nastala pobuda za znižanje davčne stopnje za sektor ponovne rabe.

S pobudo bi sektor dobil večji zagon, s tem pa prispeval h krepitvi lokalnega gospodarstva, manjši porabi naravnih virov in zmanjšanju količine odpadkov. Pobudo so predstavili na okrogli mizi, njen učinek v praksi pa je orisal bivši svetovalec švedske vlade, ki je znižano davčno stopnjo uvedla že l. 2016. Danes bodo pobudniki predlog poslali Vladi RS ter ga posredovali v javno razpravo preko njenega spletnega orodja predlagam.vladi.si.

Pred nami je supervolilno leto in leto mladih. Kar trikrat bomo lahko in moramo oddati glas za našo prihodnost, ki naj bi stala na mladih. To pa ne bo edina priložnost za glasovanje. Prav vsak dan s svojimi denarnicami namenjamo glas dobrim ali slabim izdelkom in storitvam.

Odločitev niti ni tako enostavna, saj ni vse, kar kriči, da je zeleno, trajnostno in eko, tudi res takšno. S svojimi denarnicami pa seveda lahko tudi podpirate dobre ali slabe prakse. Resda smo pristranski in drži, da se v našem imenu skriva EKO, a menimo, da se na podlagi preteklega dela in dosežkov lahko uvrščamo v prvo kategorijo.

Brez njih bi ekosistemi hitro propadli
Mednarodni koncern znanstvenikov in naravovarstvenikov se loteva obsežnega projekta, načrtovanja prvega natančnega zemljevida nevidnih mrež, ki so jih ustvarile glive.

Svetovne celine prepreda nevidna mreža micelija in podzemnih gliv, ki jo znanstveniki pogosto opisujejo kot ožilje planeta. Po poročanju Guardiana bo mednarodna znanstvena ekipa zdaj prvič poskušala narisati natančen zemljevid tega zapletenega in pomembnega omrežja.

Podzemna omrežja gliv so tesno povezana z rastlinskim koreninskim sistemom. Skupaj ti dve omrežji tvorita glavno avtocesto za hranila v naravi. Glive iz korenin dreves in drugih rastlin dobijo hranila, predvsem ogljik, po drugi strani pa po ugotovitvah znanstvenikov do 80 odstotkov fosforja, ki ga potrebujejo rastline, pride ravno od gliv.

Slovenski otroci in znanstveniki razkrivajo: tri četrtine vzorcev iz slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko, prav vse rečne brežine so onesnažene z odpadki

V sklopu Meseca znanosti je potekal zaključek projekta Pirati plastike - dajmo Evropa, ki je v enem letu več kot 1400 učencem in dijakom 100 slovenskih šol približal skupnostno znanost in problematiko onesnaževanja s plastiko.

Mladi so znanstvenikom pomagali pri pionirskem delu - množičnem vzorčenju mikroplastike v slovenskih rekah, s katero je po trenutnih rezultatih onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek.

Predstavitev rezultatov projekta Pirati plastike v Mesecu znanosti
Pirati plastike - dajmo Evropa je evropski projekt, ki je učencem in dijakom stotih slovenskih šol približal skupnostno znanost in problematiko onesnaževanja s plastiko. Za nami je druga, jesenska faza vzorčenja, projekt pa se v sklopu tria Predsedstva Sveta Evropske unije izteka. Ob tej priložnosti vas vabimo na

spletni zaključni dogodek, ki bo 8. decembra, v živo potekal na YouTube kanalu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Enourni dogodek, ki se bo odvil pod okriljem Meseca znanosti, se bo pričel ob 10. uri. 

Razmere na svetovnih energetskih trgih so napete. Komisija EU je zdaj kot načrt B pripravila zelo jasna priporočila za ukrepanje, katerih rešitev so pogodbe o prodaji in nakupu električne energije, angl. „Power Purchase Agreements“ (v nadaljevanju: „PPA“). Namen tovrstnih pogodb o dobavi električne energije je ublažiti rast cen električne energije.

„PPA“ so dolgoročne pogodbe, ki določajo obveznost in odgovornost dobavitelja kot proizvajalca električne energije (upravljavec fotovoltaičnih sistemov) v zvezi z zagotavljanjem neprekinjene dobave električne energije kupcu ter obveznost in odgovornost kupca (bodisi trgovec bodisi odjemalec) kot porabnika električne energije.

"Potencial za koriščenje sončne energije v Sloveniji je zelo velik in skrajni čas je, da ga tudi izkoristimo. Prehod na sončno energijo je pot k blagostanju, zanesljivi oskrbi z energijo, zaščiti podnebja in čistemu zraku," je bilo glavno sporočilo današnje konference Dovolj za vse: Sončno elektrarno v vsako skupnost, ki sta jo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organizirala Umanotera in društvo Focus. 

"Čas za določanje ciljev in za razpravo o strategijah je minil. Zdaj je čas za izvedbo," izpostavlja dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere, v kateri so za letošnji motiv nacionalne konference izbrali temo skupnostnih sončnih elektrarn prav zaradi pomembne vloge, ki jo te lahko odigrajo pri potrebnem hitrem razogljičenju oskrbe z električno energijo v Sloveniji.

Skrajni čas je, da Slovenijo očistimo tako smeti, kot škodljivih odpadkovnih družb
Težave z odpadno embalažo trajajo že vsaj 15 let, v zadnjih letih je večkrat gorela v začasnih skladiščih. Tri leta so se pod različnimi vladami usklajevale potrebne spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Zdaj je končno usklajen in pripravljen na sprejem še v parlamentu. Tik pred zdajci pa se pojavi predlog novega zakona, ki ga je vložil Zmago Jelinčič in stranka SNS. Nevladne organizacije menijo, da gre za očiten poskus zavlačevanja in preprečitve sprejema reforme ravnanja z odpadki, ki jo prinaša prenovljeni ZVO-2.

30. novembra bo na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora potekala druga obravnava Jelinčičevega predloga Zakona o ravnanju z odpadki (ZRO). Ker je bil ta vložen v zakonodajni postopek kasneje, dokler ni parlamentarne odločitve o Zakonu o ravnanju z odpadki, ZVO-2 ne more nadaljevati svoje poti do sprejema. Odločitev odbora bo zato ključna, okoljske nevladne organizacije pa ga pozivajo, da ZRO izključi iz nadaljnje parlamentarne obravnave in da čim prej obravnava ZVO-2.

»Je krotek, šibek in cilj 1,5 °C je komajda živ, vendar je bil poslan signal, da se doba premoga končuje. In to šteje." Tako je dogovor iz podnebne konferenca v Glasgowu na Škotskem (COP26) pospremila Jennifer Morgan, izvršna direktorica globalnega Greenpeacea.

Na podnebni konferenci v Parizu pred šestimi leti je bil podpisan Pariški podnebni sporazum, s katerim si je svet zastavil cilj omejiti dvig globalne temperature na največ +1,5 °C. Meja za katero znanstveniki ocenjujejo, da predstavlja še “varno” oz. sprejemljivo stopnjo segretja našega ozračja. Letošnja konferenca na Škotskem bi naj zapolnila vrzel med tem ciljem in zavezami držav. To se ni zgodilo. Svet ostaja na poti k segrevanju za 2,7 °C  - scenarij, ki si ga človeška civilizacija ne želi izkusiti.

Nova raziskava kaže, da Zemlja ob številnih podnebnih spremembah, ki se dogajajo na njenem površju, odbija vse manj svetlobe. Dve desetletji trajajoča študija je namreč pokazala, da naš planet ne odbije več toliko svetlobe, kot je je nekoč. Razlog za manjšo odbojnost pa ni posledica spreminjajoče svetlosti sonca, temveč je za to krivo zmanjšanje oblačnosti.

Podnebje in svetlobo povezuje eden izmed vsem poznanih vremenskih pojavov, to so oblaki. Znanstveniki se trudijo modelirati, kako se bodo oblaki odzvali na podnebne spremembe in kako bodo ti odzivi nato oblikovali podnebje v prihodnosti. Ob tem raziskovalci, ki stojijo za novo študijo, ugotavljajo, da je odsev odvisen od dinamike oblakov, ki se razprostirajo nad Tihim oceanom.

Povprečna temperatura Zemljinega ozračja se je v primerjavi s predindustrijskim obdobjem že povišala za 1,2 °C. Z veliko hitrostjo se približuje meji 1,5 °C, na kateri bi morali zaustaviti globalno segrevanje, da bi preprečili katastrofalne in nepovratne posledice podnebnih sprememb. Podnebni vrh COP26 v Glasgowu nam je pri tem nastavil ogledalo: kar je svet trenutno pripravljen narediti, je daleč od tega, kar je potrebno za pravočasno ublažitev podnebne krize.

Še nikoli doslej niso bile konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) deležne takšne pozornosti javnosti kot COP26. Sporočilo znanosti v letos objavljenem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je bilo jasno: Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C  je ključno odločno ukrepanje že v tem desetletju.