Težko je ob pomanjkanju dežja,
ko v nič gresta trud in pridelek.
Rastlinam so namenjena hranila
v rodovitni zemeljski prsti.
Mikroorganizmi jim jih napravijo užitna,
če jim voda pomaga do rastlin.

Mnoga človeška življenja so zapravljena,
ker so samozvani povzpetniki
s prisilo, bliščem in videzom
prikrili pravi smisel življenja.
S tem nas že stoletja prepuščajo
lagodju, sebičnosti in uničevalnosti.

Kot mestni otrok sem imela redek privilegij, da sem velik kos počitnic preživljala s staro mamo pri sorodnikih na Dolenjskem. To samo po sebi v tistih časih ni bil takšen privilegij, ampak nekaj dokaj običajnega, slovenske kmečke korenine pač;

privilegij so bili čudoviti ljudje, ki so, čeprav se vidimo preveč poredko, še vedno moji, in privilegij je bilo kompletno prizorišče tistih noro lepih avgustovskih dni: vasica ob Krki, vinograd in temni, globoki gozdovi na Straški gori, mlin v smeri proti Bršljinu, železniška proga sredi koruze, ob prehodu čez progo Andrejev križ in visoka črnikasta smreka, osamljeno znamenje skoraj na koncu sveta.

Morje je vedno tam, tam za nas. Mogoče ga zato jemljemo za danega, za vseprisotno gmoto, ozadje, za katerega ni treba skrbeti. A kot pravijo o hierarhijah, »drek se kotali navzdol«, in kaj je najbolj spodaj na našem planetu? Ravno morje.

Morje je res na najbolj depresivnih lokacijah, a to je le geografski vic. Skriva pa pomembno resnico - veliko večino morja slabo poznamo, saj je pregloboko, predaleč, predrago, da bi nam ga že uspelo raziskati. Povedano drugače, za največji ekosistem na Zemlji ne vemo niti tega, ali je v dobrem ali slabem stanju.

Prihodnost je električna, kar še posebej drži za avtomobilsko industrijo. Kljub temu električni avtomobili še niso del našega vsakdana. Ovirata jih namreč še dva dejavnika: maloprodajna cena avtomobila in doseg z enim polnjenjem akumulatorja.

Medtem ko je prvo »težavo« rešilo podjetje Tesla Motors z avtomobilom Model 3, je doseg z enim polnjenjem akumulatorjev še vedno težava, čeprav se razmere na tem področju iz dneva v dan boljše.

HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNE SKRINJE
Hladilniki vsebujejo kar nekaj nevarnih snovi, zato jih ne smemo oddajati med mešane komunalne odpadke ali med kosovni odpad. Ena glavnih nevarnih snovi je hladilna tekočina (plin). Gre za kemikalijo, ki jo uporabljajo za hlajenje zraka v hladilniku ali zamrzovalniku.

Ker sta najpogostejša hladilna plina - CFC v hladilnikih, izdelanih pred letom 1995, in HFC v poznejših modelih - dobro znani ozonu škodljivi snovi in ​​toplogredna plina, je odstranjevanje hladilnikov regulirano in skrbno spremljano.

Zmaguje Zemlja in končna zmaga je sigurno njena!

V "pogajanjih" med ljudmi in Zemljo, o pravilnem Življenju Človeštva na Zemlji sedaj in v prihodnosti, seveda zmaga Zemlja - že zmaguje in končna zmaga je sigurno njena!

Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

Resnica. Razgalja se in se sidra v zavest Zemlje, ljudi in Kozmosa. Zanimivo je opazovati, kako jo postopno sprejemajo ljudje in strukture na tem našem Svetu. V mestih po Nemčiji se odgovori na podnebne spremembe že barvajo v zeleno. A to so ukrepi iz nuje, tako rekoč iz preživetvenega strahu. Prava, drugačna vibracija zagotovo zasije in to je ključ v novo zlato dobo na Zemlji. Kjer se v razvoju to ne dogaja samodejno, to povzročijo Naravni, Kozmični procesi.

Za podaljšanje obratovanja NEK je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje
Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ odločilo v zvezi s pritožbo nevladnih organizacij PIC, Focus, Umanotera in SE-F zoper sklep Agencije RS za okolje (ARSO), da za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) presoja vplivov na okolje ni potrebna.

Ministrstvo je ta sklep odpravilo in odločilo, da je za podaljšanje obratovalne dobe iz 40 na 60 let, tj. do leta 2043, potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Srečanja med človekom in medvedom so v naravi redka, saj je medved previdna žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Ob redkih priložnostih lahko kljub temu pride do srečanja.

Najpogosteje do srečanj z medvedi prihaja spomladi, ko medvedi prekinejo zimski počitek, v naravi pa se giblje tudi vse več ljudi, ali pa poleti in jeseni, ko je v gozdovih veliko nabiralcev gozdnih sadežev, plodov in gob. Pomembno je, da znamo oceniti okoliščine srečanja in da smo seznanjeni s primernim vedenjem na območju medveda.

Za znanstveno-raziskovalne namene uporabljajo raziskovalci in upravljavci po svetu različne metode odlavljanja ter uspavanja medvedov. V sklopu projekta LIFE DINALP BEAR so strokovnjaki prejšnji teden prvič v Sloveniji preizkusili novo metodo odjavljanja rjavega medveda, in sicer so uporabili cevno oz. t.i. Culvert past.

Že po enem tednu postavitve pasti na terenu se je vanjo ulovila starejša medvedka, ki se je približevala vasem in je povzročala škodo na materialni lastnini v občini Sodražica. Zdaj medvedka nosi GPS ovratnico, zato strokovnjaki lahko sledijo njenemu gibanju in ugotavljajo, kaj jo privablja v bližino naselij.

Nova spletna stran Dovolj za vse - Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

V okviru projekta Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo Umanotera, društvo Focus in PIC, je zaživela nova spletna stran. Namenjena je širjenju ozaveščenosti in informiranju o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri in o obstoječih praksah in akterjih v Sloveniji. Glavni element spletne strani je interaktivni zemljevid dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri v Sloveniji.

Predstavlja več kot 40 primerov domačih praks, ki jim je skupno, da so se porodile iz skupnosti ali ob pomembnem sodelovanju prebivalcev oz. drugih deležnikov v lokalnem okolju in se nanašajo na področja trajnostnega urejanja prostora, trajnostne mobilnosti, samooskrbe s hrano in ekološkega kmetijstva, lokalnega krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje, učinkovite rabe energije in oskrbe z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter participativnega upravljanja.

DAN EKOLOŠKEGA DOLGA PRIŠEL NAJHITREJE ODKAR OPRAVLJAJO MERITVE

V ozračje še vedno oddajamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko naši oceani in gozdovi absorbirajo, prekomerno lovimo ribe, ki se nimajo časa razmnožiti do zdravih staležev, in sekamo gozdove hitreje kot le-ti lahko znova zrastejo.

Dan ekološkega dolga bo letos prišel že 2. avgusta, najhitreje odkar opravljajo meritve, je sporočila Global Footprint Network (GFN), mednarodna raziskovalna organizacija, ki je prva predstavila način izračuna ekološkega dolga. Na ta dan bo človeštvo izkoristilo naravne resurse, ki jih ima na voljo v enem letu in vstopilo v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Emisije ogljika so najhitreje rastoči dejavnik v prekomerni porabi in ogljikov odtis človeštva zdaj predstavlja kar 60% človeškega povpraševanja od narave, ki ga imenujemo ekološki odtis.

Proslava UNESCO-vega območja biosfere »Evropska Amazonka« - naše skupne naravne dediščine

Razglasitev UNESCO-ovega območja biosfere omogoča ohranitev izjemnih naravnih vrednot, krajinske in biotske raznovrstnosti, spodbuja trajnostni razvoj in znanstveno raziskovanje

V okviru projekta coop MDD so v Letenyu na Madžarskem organizirali mednarodni festival posvečen »Evropski Amazonki«. Na čezmejnem območju med Hrvaško in Madžarsko ob reki Muri se je zbralo več kot 100 ljudi, nevladnih organizacij in predstavnikov vladnih institucij iz petih držav, ki so se združili v praznovanju naše skupne naravne dediščine: Mure, Drave in Donave t.i. »Evropske Amazonke«, ki se bo v prihodnjih letih zaščitena kot prvo UNESCO območje biosfere, ki ga skupaj upravlja pet držav.

Nevladne organizacije zahtevajo izbris reke Mure iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije

Lokalne skupnosti skozi peticijo zahtevajo izključitev načrtov za gradnjo osmih hidroelektrarn na reki Muri.

Na Ministrstvu za infrastrukturo v Ljubljani je pretekli teden potekala javna obravnava dokumenta Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 do 2020 (AN OVE) in okoljskega poročila. Proti načrtu, ki predvideva izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, so na javni obravnavi z jasnimi zahtevami za izbris reke Mure iz AN OVE nastopile nevladne organizacije in lokalne iniciative, združene v kampanji »Rešimo Muro!« in ki zastopajo že več kot 5.000 podpisnikov peticije proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota.

Inštitut za trajnostni razvoj skupaj z Mrežo Plan B za Slovenijo koordinira zbiranja podpisov za Evropsko državljansko pobudo (EDP) »Prepovejmo glifosat in zaščitimo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi« v Sloveniji. Pobudo še vedno lahko podpišete tukaj, več informacij v slovenščini pa je na voljo na tej povezavi. 

Ta EDP je ena od najuspešnejših tekočih pobud, v Sloveniji je do sedaj zbranih 3.074 podpisov, v vsej EU pa že več kot 1.323.000 (s čimer je presežen prag enega milijona potrebnih podpisov). Ta pobuda je najhitreje rastoča pobuda nasploh, odkar je EU leta 2012 uvedla ta inštrument.

Projekt LIFE Lynx bo preprečil izumrtje Dinarsko-JV alpske populacije risa
Populacija risa v Sloveniji in sosednjih državah je pred ponovnim izumrtjem. Čim prejšnja doselitev risov iz druge, bolj stabilne populacije, predstavlja edino možnost rešitve naše populacije. Med leti 2017 in 2024 bo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji zato potekal mednarodni projekt doselitve risov »LIFE Lynx«, v sklopu katerega bo na Slovaškem in v Romuniji odlovljenih in nato v našo populacijo preseljenih najmanj 14 risov.

Ris je bil na območju Slovenije in sosednjih držav v začetku 20. stoletja iztrebljen. V začetku 70-ih let prejšnjega stoletja so napredno razmišljujoči lovci pričeli razmišljati o ponovni naselitvi risa v Slovenijo. Leta 1973 so v takratnem Gojitvenem lovišču Medved na Kočevskem v naravo izpustili šest risov, ki so jih pripeljali iz slovaških Karpatov. Izpuščeni osebki so se takoj začeli razmnoževati.

Vlada je pred nekaj dnevi  v obravnavo prejela gradivo za spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku. Glavni cilj tokrat predlaganih sprememb zakona je namreč le, da se ob doseganju zastavljenih ciljev varstva narave in zavarovanja TNP zagotovijo pravne podlage za legalizacijo in ekološko sanacijo obstoječega vodnega zbiralnika na območju športno-rekreacijskega centra Pokljuka ter za gradnjo vodnih zadrževalnikov v drugih rekreacijskih središčih in pravne podlage, da lokalne skupnosti lahko načrtujejo ustrezne državne prostorske ureditve v parku.

Alpe Adria Green - mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je v pripombah na predlagane spremembe opozorilo, da se s tem krči območje narodnega parka, kjer še neovirano potekajo ekološki procesi ter da bo sprostitev ravni načrtovanja z državne na občinsko raven omogočala politične odločitve pri posameznih gradnjah v narodnem parku. Ugotavlja tudi, da gradnja vodnih zbiralnikov in posledično umetno zasneževanje predstavlja veliko grožnjo naravi.

V majhnem francoskem mestu Tourouvre-au-Perche so kot prvi na svetu uspeli zgradili cesto, ki je v celoti prekrita s sončnimi celicami. Gre za en kilometer javne ceste, ki jo sestavlja kar 2.800 kvadratnih metrov sončnih celic.

Tu gre za enega izmed najbolj ekoloških načinov pridobivanja električne energije, ki proizvede dovolj električne energije, da zadošča za celotno javno razsvetljavo vasi, ki ima približno 3.400 prebivalcev.

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Ko gre za obstoj, ima narava preprost kriterij. Darwin pri tem nima prav – ne zmaga najmočnejši. Zmaga najbolj preudaren in prilagodljiv, tisti, ki za preživetje potrebuje najmanj. V nasprotju s sodobnim človekom, ki naivno verjame, da bo cenena hrana vedno na voljo in da bo vselej nekdo drug zadolžen za zadovoljevanje naših potreb, imajo rastline veliko bolj moder odnos do življenja. Njihova preudarnost se je razvijala milijone let. Povedano drugače, preživele so samo tiste, ki so bile dovolj modre, da so se pripravile na vse možne težave, ki bi jih utegnile doleteti. 

Narava se odziva tudi na spremembe, s katerimi prej ni imela opravka. Dandanes nobeno drevo ne more več vedeti, ali bodo poleti temperature tri mesece presegale 30 stopinj C – ali pa bo nemara snežilo. Vse je možno in na vse je treba biti pripravljen.

Nemčija gre v smeri zapiranja jedrskih elektrarn
Nemčija je povečala delež elektrike, ki jo pridobi iz obnovljivih virov s 33 odstotkov lani na 35 odstotkov v prvi polovici letošnjega leta.

Britanski Independent poroča, da načrtuje Nemčija do leta 2022 zapreti svoje jedrske elektrarne, v zadnjih dveh desetletjih pa raste delež elektrike, pridobljene iz obnovljivih virov. Letos je država prenovila zakon o energiji iz obnovljivih virov, da bi zmanjšala stroške takšne energije za porabnike.

Nova misija Matevža Lenarčiča
Pilot Matevž Lenarčič je skupaj z Domnom Graufom z letališča v Slovenskih Konjicah poletel na sklepni del letošnje okoljske in raziskovalne misije Mediteran 2017, ki predvideva meritve nad Alpami in osrednjo Evropo.

Cilj raziskave je ugotoviti, koliko črni ogljik in puščavski pesek ogrožata alpske ledenike. Prvi cilj, ki sta ga pilota v sredo dosegla v ultralahkem letalu Dynamic WT 9, je bila 3106 metrov visoka avstrijska gora Hoher Sonnblick, so zapisali v ekipi Green Light World Flight.

Verjamem, da vsi razumemo sebe kot del okolja, saj uživamo hrano in vodo iz njega in tako okolje postane tudi del nas. Vse, kar človek spusti v naravo oz. okolje, postane slej kot prej tudi del njega samega: zakon narave - zakon setve in žetve!

Vendar sedaj obstaja tveganje, da herbicid glifosat, za katerega obstaja veliko študij, ki to učinkovino povezujejo z rakavimi obolenji na živalih in ljudeh (IARC jo je uvrstil med verjetno rakotvorne), ostane na trgovinskih policah in v naši hrani.

Pri širjenju ogromne razpoke v antarktični ledeni polici, imenovani Larsen C, je prišlo do nenadnega preobrata. Razpoka bo kmalu tako dosegla ocean, posledično se bo od police odlomila ledena gora. Okoljevarstveniki ob tem opozarjajo, da do taljenja antarktičnega ledu prihaja precej hitreje kot predvideno.

Pri širjenju ogromne razpoke v antarktični ledeni polici, imenovani Larsen C, je prišlo do nenadnega preobrata. Razpoka, ki grozi, da bo ogromno ledeno gmoto sčasoma presekala na dva dela, je namreč drastično spremenila smer.

Več kot milijon evropskih državljanov poziva k #StopTheTrucks #UstavimoPrevozeŽivihŽivali

Kampanja #StopTheTrucks organizacije Eurogroup for Animals je prejela veliko podpore in presegla cilj zbrati 1 milijon podpisov v podporo pozivu k ukinitvi transportov živih živali na dolge razdalje.

Kampanja se je začela v luči ankete Eurobarometer, ki je pokazala, da neverjetnih 94 odstotkov evropskih državljanov meni, da je zagotovitev dobrobiti rejnih živali pomembna. Vsako leto se znotraj Evropske unije (EU) ali v tretje države prevaža vsaj 1 milijarda perutnine in 37 milijonov živega goveda, prašičev, ovc, koz in konjev. [1]