"Potencial za koriščenje sončne energije v Sloveniji je zelo velik in skrajni čas je, da ga tudi izkoristimo. Prehod na sončno energijo je pot k blagostanju, zanesljivi oskrbi z energijo, zaščiti podnebja in čistemu zraku," je bilo glavno sporočilo današnje konference Dovolj za vse: Sončno elektrarno v vsako skupnost, ki sta jo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organizirala Umanotera in društvo Focus. 

"Čas za določanje ciljev in za razpravo o strategijah je minil. Zdaj je čas za izvedbo," izpostavlja dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere, v kateri so za letošnji motiv nacionalne konference izbrali temo skupnostnih sončnih elektrarn prav zaradi pomembne vloge, ki jo te lahko odigrajo pri potrebnem hitrem razogljičenju oskrbe z električno energijo v Sloveniji.

Več kot 140 udeležencev, med katerimi so bili tako predstavniki občin, regionalnih razvojnih in energetskih agencij ter državne uprave, kot tudi predstavniki civilnih iniciativ, nevladnih organizacij, raziskovalnih inštitucij in podjetij, se je na konferenci seznanilo z novim pravnim okvirom in z navdihujočimi uspešnimi praksami iz Slovenije in tujine.

Dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus je v uvodnem nagovoru poudaril, da je podnebna konferenca v Glasgowu pokazala, da to, kar so v tem trenutku pripravljene narediti države, ne vodi v zadostno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za preprečitev podnebne krize. Lokalne skupnosti so tiste, ki morajo nasloviti to vrzel in podpreti hitri prehod v podnebno nevtralno družbo.   

Hans-Josef Fell, predsednik Energy Watch Group ter eden izmed avtorjev nemškega zakona o obnovljivih virih energije (EEG), ki je začrtal podporne sheme za širitev obnovljivih virov energije v Nemčiji ter drugod po svetu, je izpostavil, da si z uporabo tehnik za izkoriščanje obnovljivih virov že danes lahko zagotovimo zanesljive cene energije za več desetletij vnaprej. Poudaril je, da je prehod na energijo, ki je 100% pridobljena iz obnovljivih virov, najpomembnejši ukrep blaženja podnebnih sprememb, zagotovitve zanesljive oskrbe z energijo in zaščite pred naraščajočimi cenami fosilnih energentov: "Popolnoma izvedljivo je, da dosežemo potrebno hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, če damo v tem desetletju milijonom ljudi priložnost za izgradnjo sistemov obnovljivih virov energije." 

Tega se zavedajo na Dunaju, kjer so si zadali ambiciozen cilj ogljične nevtralnosti do leta 2040 z velikim poudarkom na uporabi sončne energije. V sklopu programa »Photovoltaik-Offensive« bodo tako vzpostavili rešitve za fotovoltaiko na vseh primernih površinah v mestu in postali zgled urbanega razvoja fotovoltaike. O bistvenih točkah dunajskega fotovoltaičnega programa sta na konferenci govorila vodja projekta Susanne Häßler in David Tudiwer, ki sta pri tem izpostavila: "Fotovoltaični program mesta Dunaj bo prinesel tudi pomemben zagon lokalni industriji in ustvaril številne zaposlitvene priložnosti. Gospodarski in socialni vidik ter blaženje podnebnih sprememb gredo z roko v roki in fotovoltaični program prinaša priložnosti za vse."

Ključno vlogo pri energetski tranziciji ima spodbuden pravni okvir. V Sloveniji se je ta skozi zadnja leta nekoliko spreminjal, zadnje spremembe so vsebovane v letos sprejetem Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Magister Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, je v svojem predavanju predstavil novi pravni okvir za vzpostavljanje skupnostnih sončnih elektrarn pri nas. Pri tem je opomnil, da je pred ministrstvom zdaj velika naloga priprave izvedbenih aktov, ki bodo omogočili čim hitrejšo izvedbo skupnostnih sončnih projektov.  

Eden prvih korakov v smeri vzpostavitve skupnostne sončne elektrarne pa je tudi zagotovitev zadostnega financiranja. Direktorica Zadruge sončnih elektrarn Slovenije Urška Hercog je predstavila model množičnega financiranja (crowdfunding) večjih sončnih elektrarn in pri tem poudarila, da so na ta način naložbe v sončne elektrarne varne in donosne in da je zanimanje investitorjev preseglo pričakovanja. 

Na okrogli mizi so o tem, kako v energetsko revolucijo vključiti vsako skupnost pri nas, skupaj z direktorico Umanotere Gajo Brecelj razpravljali župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin, župan občine Hrastnik Marko Funkl in dr. Robert Golob iz podjetja GEN-I. Strinjali so se, da trajnostna smer razvoja v tem trenutku ni več stvar izbire, ampak nujni pogoj obstoja ter da je prihodnost v Sloveniji vsekakor sončna. Dokaz za to je tudi kar nekaj uspešnih skupnostnih energetskih zgodb, ki se trenutno pišejo na naših tleh.

Kot je izpostavil župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin, pilotni projekt skupnostne sončne elektrarne na šoli v Budanjah že prinaša večplastne koristi: korist ima občina, ki dobi v proračun sredstva iz naslova nadomestila za stvarno služnost uporabe strehe na stavbi v občinski lasti, korist imajo občani, ki prihranijo pri stroških energije in korist ima širša skupnost zaradi prispevka k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Dr. Robert Golob je poleg pomembnosti podpornega zakonodajnega okvira in izvedbenih aktov poudaril tudi pomembno nalogo občin pri razmahu skupnostne energetike.

Občine namreč lahko omogočijo oz. olajšajo pridobivanja streh za sončne elektrarne. Tak primer je poleg občine Ajdovščine tudi občina Hrastnik, ki se je odločila, da podpre postavitev skupnostne sončne elektrarne. Ob tem je župan Hrastnika Marko Funkl poudaril, da skupnostne energetske projekte prepoznavajo kot vzvod za izboljšanje kakovosti življenja občanov in naslavljanje problemov, kot so beg možganov ter slaba izobrazbena in starostna struktura lokalne skupnosti. Zaradi skupnostne narave imajo takšni projekti tudi velik potencial za naslavljanje energetske revščine, ki zaradi naraščajočih cen fosilnih goriv trka na vse več vrat tudi v Sloveniji. 

Čeprav je skupnostna energetika v Sloveniji še v povojih in pot do njenega razmaha še ni brez ovir, prikazani uspešni pilotni primeri in sporočila govorcev pritrjujejo besedam uvodnega predavatelja Hansa-Josefa Fella, ki je Sloveniji položil na srce: "Ustanavljajte zadruge, energetske skupnosti, pa boste poskrbeli tudi za zaščito podnebja in dobro oskrbo z energijo v Sloveniji." Ustrezne tehnologije in zadostni viri za razogljičenje našega energetskega sistema so namreč že na voljo. Če pa se odločimo za to v skupnosti, je pot do tja še lažja.

• Posnetek celotne konference je na voljo na povezavi tukaj. 
• Priročnik za izvedbo skupnostne sončne elektrarne in ostali priročniki za izvajanje skupnostnih projektov so na voljo med gradivi.
• Posnetki virtualne strokovne ekskurzije z naslovom »Skupnostne sončne elektrarne« so na voljo na ogled tukaj.
• Skupnostne dobre prakse na različnih področjih lahko najdete na skupnem zemljevidu Slovenije: dovoljzavse.si/prakse/.
• Več o konceptu trajnostnega upravljanja z viri skupnosti in njegovih večplastnih koristih lahko preberete v vodniku Dovolj za vse - skupnostno upravljanje z življenjskimi viri.