Sneg se razgrne pred tabo,
da ti možnost vseh zimskih veselij,
ter ko to opravi, tiho odide,
kakor tudi vsi naši ljubljeni.

Resničen popolnoma ozaveščen, je lahko samo pomočnik drugim, da izvorno bit razodenejo.
Ko naredi vse, tudi ve, da tisti, ki grejo po poti prav, jo tudi obdržijo in razodenejo.
Kajti vedeti je treba, da na koncu je človek vedno prepuščen samemu sebi, ravno tu je treba najbolj v vsej jasnosti in veselju izpolnjevati to, k čemu je vsak človek po izvornosti poklican.

Tu nočem, da bi se to razumelo kot neko brezobzirno prepustitev človeka samemu sebi, ampak, da se na koncu zmeraj razodene, kaj je v njem ali njegova bit.
Tu se pokaže, kaj je v njem.

Čas kot peščena ura polzi skozi prste in se zlije z preostankom peska na tleh. Med njimi ne opaziš razlike. Sprašuješ se katere drobtinice peska so tvoje, katere predstavljajo tebe....

Ozreš se na svojo roko in na prste skozi katere je spolzel. Na njih opaziš tu pa tam kakšno drobno mrvico, ki se je prilepila na vlažno kožo in tako obtičala. Predstavljaš si le kako bi lahko tudi čas tako obstal...da ne bi v celoti spolzel v nič.

Drobcen pesek se ti zalesketa v žarku sonca in ti prebudi tiste misli, ki so skrite globoko v tebi. Misli, ki so obstale v času in se niso razblinile v pozabo.

Ko se zjutraj prebudiš, in tvoje misli naravno spontano zdrsnejo na dan in delo, ki te čaka, tudi če prvikrat, sebe v delu in vsem, kar te čaka, glej kot zadovoljnega srečnega sposobnega se spoprijeti z vsem, kar ti dan prinese.

Ko dan začnemo ljubeče popolnoma naravnani na to, jasno vedoč, da je v tem svetu tako, da se v njem lahko zgodi vse, nas še tako težke težave in preizkušnje, kar ne morejo in ne morejo premagati.

Ne bomo zmeraj prišli domov kot zmagovalci, čeprav imamo kar se da čiste in dobre namene, a če bomo kljub poraženosti ravnali najbolj dobro kot premoremo in v svoji biti kljub porazu, ostali čisto pošteni in dobro namenski, če bomo tako ravnali, bomo v tem in s tem tudi zmagali..

V Ljubljani je pred kratkim bila izvajana opera Turandot, in podajam nekaj mojih pogledov na to opero.

Turandotino prednico so izdali in umorili.

Turandot, -Duša-, ki je to spoznala, se je odločila, da ne bo pripadala in se predala nižjim silam,- (ki jih simbolizirajo snubci) - ki so hoteli brez resnične ljubezni njo in njeno imetje in so taki, da bi na koncu izdali njeno resnično dušo prvotne ljubezni, ter jo na koncu za svojo korist umorili, kot njeno prednico.

Učenci so se spotikali nad tem, da je učitelj tako malo dal na čaščenje.
»Najdi si predmet oboževanja,« je večkrat ponavljal »pa se boš pobožno odvrnil od tega, kaj je bistveno - od zavedanja, ki vodi k ljubezni.«

In v samoobrambo je navedel Jezusov prezir do tistih, ki so vpili: »Gospod , Gospod«, a se niso zavedli zla, ki so ga povzročali.
Nekoč je podaril banano nekemu spoštljivemu obiskovalcu; ta je čutil tako globoko spoštovanje do daru, da skoraj ni vedel, kaj naj bi z njim počel.

Prekinimo prikrito revščino!
To je kolektivna sramota in ni individualna.
Želim si, da bi več ljudi raje priznalo svojo
stisko, kot da obsojajo ljudi, ki pomagajo
tistim, za katere je jasno, da pomoč
potrebujejo.

Maja Malus Azhdari, direktorica
Mladinskega kulturnega centra Maribor

Lahko se osredotočiš na toliko slabih stvari, vsak dan se po svetu dogajajo krivice, vsak dan je po svetu ogromno slabih stvari, krivic, trpljenja, žalosti, sovraštva

Lahko se osredotočiš na toliko dobrih stvari, vsak dan se po svetu dogajajo rojstva, sreča, poroke, nove ljubezni, in vsakdanje radosti.

Vsak dan znova izbiraš. Bo dan sprejet, bo nov dan dan radosti, dan veselja, ali dan krivic in trpljenja.

Vsak, ki resnično ljubi in vsaj malo pozna svoje pravo sebstvo,
bo za življenje in v življenju,
z vsem veseljem izbral zmeraj to,
kar pravo sebstvo podpira.

Vsebina je globina sebe.
Zato je vsebina, ni vsebina.
Je vse sebi lastno in bistveno.
V svojem videnju drugih
najbolj odkrivamo sebe.

Popolna prisotnost pri gledanju poti, je več kot uživanje ob lepih slikah ob poti.

Od drugega je odvisno nekaj lepih trenutkov, od prvega pa življenje.

*
Vsak lahko naredi kdaj napako
ali kaj takega, kar je zelo narobe.
A velik je le tisti, ki to prizna
in se potrudi, da napako popravi.