Tudi novemu zapletu sta botrovala Kras in kraška krajina
Kras, ohranitev kraške krajine in želje po gradnji novih sosesk v kraških vaseh... Odnos občine do tega, pobude civilne družbe in nenazadnje pritisk investitorjev... Vse to se včasih zdi že prevečkrat pogreta in ohlajena tema, pa se še vedno najde kaj novega, precej zgovornega.

Tako smo od vira, ki je želel ostati neimenovan, pretekli konec tedna dobili informacijo, da naj bi občina Sežana, pravzaprav župan Davorin Terčon, 15. in 16. januarja preprečil organizacijo okrogle mize Ohranitev kraške krajine – razvoja priložnost Krasa 25. januarja v Lokvi. Okroglo mizo sta želeli prirediti Civilna iniciativa Kras in krajevna skupnost Lokev, vendar naj bi krajevna skupnost pod pritiskom občine umaknila svoje ime z vabila in postavila izvedbo dogodka pod vprašaj.

V Nemčiji so s prvimi dnevi po uvedbi t. i. okoljevarstvenih con, ki so jih razglasili v središču Berlina, Kölna in Hannovra, sledila pa bodo tudi druga mesta, zadovoljni.

V središčih je za zdaj prepovedan promet za vozila z največjimi izpusti škodljivih snovi, namesto kazni 40 evrov in ene kazenske točke pa so vozniki, ki o novih ukrepih niso bili obveščeni ali so na to, da si morajo priskrbeti posebne nalepke, pozabili, za zdaj deležni le opozoril, poroča Radio Slovenija.

Strokovnjaki opozarjajo, da se ogromno rastlin, ki jih uporabljajo v medicinske namene, nahaja v nevarnosti izumrtja, s čimer je ogrožen razvoj bodočih zdravil za zdravljenje najrazličnejših bolezni.

Kar več kot 50 odstotkov vseh zdravil, ki jih je mogoče dobiti na zdravniški recept, vsebuje kemikalije, ki jih je mogoče najti v rastlinah.

Medtem ko mnoge skrbijo posledice podnebnega segrevanja, nekaj izvedencev opozarja na drugo potencialno globalno krizo, ki se potihem odvija pod našimi stopali.

To je tanjšanje vrhnje plasti zemlje (prsti). V povprečju je planet pokrit z 90 cm vrhnje plasti zemlje - tanke kože iz bogate, hranil polne, organske snovi, ki proizvaja večino naše hrane in igra kritično vlogo pri podpiranju življenja na Zemlji.

Deset odstotkov bencina iz kulturnih rastlin v rezervar do 2020, se glasi cilj Evropske komisije. Ali bo pri tem ostalo, je vprašljivo. Glede na interno poročilo, ki je bilo posredovano organizaciji Greenpeace, bi bila škoda nepredstavljiva.

Poročilo z naslovom, Dejstva, nejasnosti in priporočila, je bilo sestavljeno 19.decembra 2007. Čeprav poročilo širši javnosti ni dostopno, je v medijih že pustilo svoje sledi. Kajti nekaj tednov pozneje je komisar za okolje Stavros Dimas v intervjuju za BBC priznal, da so bile nevarnosti, ki izhajajo iz tovrstnih biogoriv podcenjene.

V zadnjem času lahko veliko beremo o alternativnih pogonskih virih, kot najboljša rešitev se je ob tem pokazal avtoplinski sistem. Avtoplin so nekatere države po svetu sprejele kot zeleno gorivo, nanj so celo odpravile vse trošarine.

Cena za liter je tako do 3-krat manjša od cene litra bencina. Še več, stimulativno z raznimi subvencijami spodbujajo vgradnjo avtoplinskih sistemov v vozila z bencinskimi motorji.

Pred dobrim tednom dni so v Novem Delhiju predstavili najcenejši avto na svetu „Tata NANO“, ki ga bo mogoče kupiti po ceni 1.700 EUR. S cenejšim avtomobilom želi indijski proizvajalec avtomobilov Tata motors pomagati revnim Indijcem, da svojih družin ne bi več prevažali z nevarnimi motornimi kolesi.

Ampak tudi tak avto porabi pet litrov bencina na 100 kilometrov. Milijon dodatnih avtomobilov na Kitajskem in v Indiji, Južni Afriki in Braziliji, ne predstavlja svetlih časov za podnebje.

Ameriška vlada je odobrila proizvodnjo prehrambenih izdelkov iz kloniranih živali. V šestletnih študijah, ki so jih izvajali pri FDA (Food and Drug Administration) so znanstveniki ugotovili, da mleko in meso kloniranih prašičev, goveda in koz ter njihovih potmomcev ni škodljivo zdravju.

Glede ovac se zaradi pomanjkanja podatkov za enkrat še niso uspeli odločiti. Pri FDA ne pričakujejo, da se bo na trgu pojavila velika količina proizvodov iz kloniranih živali, v prvi vrsti zaradi visokih stroškov proizvodnje, vendar pa pričakujejo, da se bodo kloni uporabljali za vzrejo.

Vir: svarog.org

Kanadski Eskimi nasprotujejo zahtevam ameriških okoljevarstvenikov, da bi severnega medveda uvrstili med ogrožene živalske vrste.

Po besedah kanadskih staroselcev je takšna poteza nepotrebna in bi močno ogrozila krajevno gospodarstvo, saj bi to odgnalo večinoma ameriške lovce, ki letno zapravijo milijone dolarjev za pravico do lova na enega najbolj znanih predstavnikov živalskega sveta na območju večnega ledu.

Evropska komisija razmišlja o uvedbi CO2 tarife na uvozne izdelke iz držav, katerih standardi o izpustih toplogrednih plinov se ne skladajo z evropskimi.

Tarifni sistem bi tako prisilil podjetja, ki uvažajo v Evropo izdelke iz teh držav, da kupijo emisijske kupone EU sheme trgovanja z emisijami (EU ETS) – ETS že obvezuje evropska podjetja, da kupijo in prodajo presežke izpustov ogljikovega dioksida.

Veliko je govora in zanimanja o tem globalnem segrevanju in tudi tu sem že predstavil svoj pogled na vse skupaj, nisem pa še pisal o povezavi globalnega segrevanja z dvigom človeške zavesti.

Jasno je, da se na našem planetu Zemlja dogajajo velike spremembe. Naravne katastrofe se stopnjujejo in čedalje več jih je. "V zgodnjih 80ih letih je bilo povprečje 120 katastrof na leto, sedaj je ta številka 500." (vir). Nekateri znanstveniki in mediji menijo, da je za vse skupaj krivo s CO2jem povzročeno globalno segrevanje. Znanost kot taka mora imeti seveda odgovore na vsa vprašanja, prav tako morajo mediji na vse načine zakriti, kar ljudje ne smejo slišati. Neprijetna resnica je lep primer tega, kako so za nekatere katastrofe krivili s CO2jem povzročeno globalno segrevanje, čeprav ni jasno dokazano. Več na Skrivnosti sveta.

Pred par dnevi je oseba polnila mobitel v hiši. V tem času, ko se je mobitel polnil , je tudi zazvonil. Oseba se je na mobitel oglasila, in čez par sekund je prišlo do električnega udara.

Udarec je bil tako močan, da je oseba obležala na tleh nezavestna, z ožganimi prsti in slabim srčnim utripom. Pohiteli so v bolnišnico vendar prepozno. Zdravniki so potrdili smrt. Mobiteli so zelo koristna zadeva moramo pa vedeti , da so lahko tudi instrument smrti.

V deželah v razvoju, kjer primanjkuje hrane in virov energije, je stiska mati iznajdbe. Tako so se kmetje v Ugandi poslužili človeških izločkov, jih zmešali z olupki banan, algami, vodnimi hijacintami in kurjimi iztrebki ter proizvedli poceni vir bioplina.

To poceni alternativo je podprla Heifer International Uganda (HIU), NVO, ki se trudi zmanjšati lakoto in revščino po svetu s posredovanjem znanja in oskrbovanjem z živino. Da bi v Ugandi preprečili nadaljnjo krčenje gozdov, HIU sodeluje s številnimi partnerji, da zgradijo tovarne bioplina.

Evropa za mir
Znanstveniki  in umetniki, vojaki in  pacifisti, ženske in moški, mladi in stari  po vsem svetu pravijo: »Vojna je katastrofa!« Za mnoge Evropa predstavlja navdih, ekonomski model, kulturno referenco, idejo blaginje in socialne varnosti.

Evropska unija se širi in nove države želijo biti del nje. Evropa želi spodbujati mir, svoje vrednote in blagostanje svojih narodov, vendar se ta želja spopada z  resničnostjo, ki se je v zadnjih letih zelo spremenila: mednarodni terorizem, vojna v Iraku, uporaba nasilja za reševanje mednarodnih, regionalnih in lokalnih konfliktov, strategija preventivne vojne in predvsem nora tekma za nuklearno oboroževanje.

Najti trajnostne in cenovno ugodne načine, kako oskrbeti svet z energijo, je postal snoven in nujen izziv. Mlado nizozemsko podjetje Qurrent, ki je na Picnic Green Challenge 2007 prejelo nagrado za najboljšo prodajno zeleno idejo, svetuje uporabnikom, kako najbolje izkoristiti energijo iz obnovljivih virov (sončne celice, vetrne turbine) na lokalnem nivoju.

Zaradi neenakomerne izrabe energije se gospodinjstva z vetrnimi in sončnimi generatorji v določenem delu dneva soočajo s presežkom energije, medtem ko jim je ob drugih delih dneva primanjkuje. Presežna energija se sicer steče nazaj v glavno omrežje, ampak vsaj 30 odstotkov se je na poti nazaj izgubi, tako EcoGeek.

S pomočjo novih radarskih slik, posnetih med letoma 2004 in 2005 so britanski znanstveniki prišli do ugotovitve, da je na Antarktiki približno pred 2.200 leti izbruhnil vulkan. Ta izbruh pod debelo plastjo ledu, je led prebil in povzročil pravi gejzir skal, pepela in pare.

Znanstveniki so prepričani, da bo dokaz o izbruhu omogočil nove raziskave o količini ledene mase, ki so pomembne predvsem v okviru napovedovanja posledic globalnega segrevanja.

Egipčani se na prav poseben način bojujejo s težavo vse številčnejše populacije v državi. Sušne predele Sahare spreminjajo v površine, primerne za kmetijstvo.

Projekt transformiranja dela Sahare v rodovitne površine sicer poteka že desetletje, vendar so se vidni učinki pričeli kazati šele sedaj.

Tajnik tržaškega združenja Amici della Terra - Friends of the Earth (vsedržavni svetnik združenja Amici della Terra Italia) Roberto Giurastante je bil obsojen od krajevnega sodišča, ker je predložil italijanskim in evropskim oblastem ovadbo zoper onesnaženja zraka in vode v Italiji, Sloveniji in Hrvatski, ki jih povzročata tržaški upepeljevalnik in depurator.

Krajevno sodstvo je izstavilo na njegovo ime "kazenski obdsodilni odlok" (decreto penale), ki v Italiji dopušča, da se obtoži, preiskuje in obsodi osebo, ne da bi bila ta sploh obveščena (in brez procesa), s trditvijo, da naj bi ne bil predstavnik združenja, v imenu katerega je predložil ovadbo.

”Naraščajoče proizvajanje biogoriv viša cene hrane in krči gozdove v jugovzhodni Aziji,” pravi Robert Watson, vodilni znanstvenik na Ministrstvu za kmetijstvu v Veliki Britaniji.

“Način, kako trenutno proizvajamo biogoriva, ni pravi.” Watson je pripomnil, da je proizvodnja biogoriv iz sladkornega trsa v Braziliji, mogoče edina izmed trenutno najbolj trajnostnih rešitev. Dodal je, da so raziskave nujne, in da bodo v naslednjih petih do desetih letih v komercialne namene na voljo boljše tehnologije.

Nekoč so na severu Amerike na nekem otoku izvedli eksperiment. Na otoku so bile srne, jeleni in losi, ampak tudi medvedi. Lovca je prešinila ideja:«Ustrelimo medvede in ostale roparje, da se bodo lahko srne, jeleni in losi hitreje razmnoževali.« Idejo so uresničili.
Rezultat pri srnah: pred človekovim posegom jih je bilo tisoč na številu. Nakar so srne živele veliko dlje in kmalu je populacija od prvotnih tisoč zrasla na trideset tisoč. To so bili lovci veseli.

Ampak zemljo in celotno rastlinstvo so živali popasle v takem razmahu, da je prišlo do strahotnih erozij, torej poškodb rodovitosti tal. Posledica je bila množično umiranje srn. Od takrat živi na otoku le okoli sto srn. Pravzaprav je populacija vseh vrst pred eksperimentom nihala le za okoli deset odstotkov. Po posegu je bilo ravnovesje v naravi porušeno. In človek je bil tisti, ki je porušil to ravnovesje, ne narava.

2007 je teklo in se izteklo v znamenju vremena. Zaznamovale so ga poplave (samo v Aziji so iz domov pregnale okrog 25 milijonov ljudi), požari (ZDA so zaradi goreče Kalifornije izvedle največjo evakuacijo po Katrini), cikloni (Sidr je v Bangladešu odnesel več kot tri tisoč življenj), suše, izumiranje živalskih vrst, taljenje večnega ledu... .

Statistika kaže, da je bilo v zadnjih letih štirikrat več vremenskih katastrof kot pred letom 1960. Divjanje narave, ki smo ga sprožili sami, zadnja leta povzroča za 40 milijard ameriških dolarjev materialne škode na leto.

Evropska agencija za varno hrano EFSA ((European Food Safety Authority) sicer priznava, da je stopnja smrtnosti in razvoja bolezni pri kloniranih živalih »bistveno višja,« kljub temu zatrjujejo, da v zvezi z varnostjo, naj ne bi obstajala razlika med hrano, ki izvira iz klonirane ali tradicionalno vzrejene živali.

Prav tako pričakujejo, da bo število nezdravih klonov upadlo, ko se bo tehnologija kloniranja izboljšala. The Soil Association meni, da je hitro odobravanje klonirane hrane posledica pritiska ameriške vlade, da bi dvignila dobiček ameriških podjetij, ki se ukvarjajo s tehnologijo kloniranja.

Japonski lovci na kite načrtujejo, da bodo letos ulovili skoraj tisoč ščukastih ali malih kitov (Balaenoptera acutorostrata) in brazdastih kitov (Balaenoptera physalus). Tako nadaljujejo z lovsko tradicijo, ki so jo začeli v 12. stoletju.

Po besedah World Conservation Union (IUCN), okoli 200.000 severnih ščukastih ali malih kitov, ki jih lovijo Japonci in 700.000 južnih ščukastih kitov, ni ogroženih. Brazdasti kiti, ki jih je nekoliko več kot 40.000, so klasificirani kot ogrožena vrsta.