Gregor se je izgubil.
Sam je ostal sredi širnega gozda.
Bilo je sredi pomladi, ptiči so veselo čivkali na drevesih in poletavali sem ter tja. Vse je bilo čudovito mirno v prijetni senci vseh mogočih dreves. Res, bil je izgubljen, pa kaj zato. Znašel se bo kot že tolikokrat prej. Ubrati mora samo določeno smer in ji slediti do konca. Tako bo, da.
In je šel. Proti jugu, kot je predvideval.

Hodil je mirno in z veseljem opazoval čudovito rastlinje okoli sebe. Srečal je zajca, ta ga je nekoliko presenečen gledal, zavihal s smrčkom in izginil v grmovje. Malo naprej, na majhni jasi, je srečal srno.
»Hej, srna!« je zaklical.
Gledala ga je in ni zbežala. Nagnila je glavo na stran in spregovorila:
»Hej, fant!«
Gregor se je ozrl. Ni razumel, da je spregovorila žival pred njim in iskal je vir glasu. Potem, ko je ugotovil, da ni nikogar, se je pač moral sprijazniti s preprosto resnico, da je spregovorila srna. Kajti spet je odprla gobec in povedala naslednje besede:
»Pozdravljen. Kam si pa namenjen? Po tej poti ne prideš nikamor. Samo gozd je. Vse do velikih slapov doli na jugu. Ljudje redko prihajajo sem.«
»Seveda. Izgubil sem se,« je prikimal Gregor. Malce je bil v zadregi, a je naposled nadaljeval. »Od kdaj srne govorijo, če smem vprašati?«
»Smeš.«
»Prav… Od kdaj srne govorijo?«
»Od včeraj.«
»Od včeraj?«

- je kot kolo brez amortizerja - tudi najmanjši kamen jo dobro strese!
Henry Ward Beecher

Zakaj vse stvari jemljemo tako zares? Življenje zna biti včasih res še kako težko in boleče, ampak smisel za humor nam lahko samo pomaga. Včasih je kdo celo užaljen, če mu rečeš, naj pogleda na problem z vedrejše strani, kot da želiš na ta način zmanjšati vrednost njegovega problema. A to ni res, smisel za humor samo pomaga, da ga lažje prenašamo.

www.tportal.hr

Na trnju le vrtnica blaga dehti,
brez pika in žela se med ne dobi.

čebelarjeva misel

Igor Kononenko

Jezus Kristus, Nazarečan(?6 pr.n. št- ?29 n.št.)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rojen v Betlehemu (Palestina) materi Mariji, poročeni s tesarjem Jožefom. Družina je živela v Nazaretu (v današnjem Izraelu). Ker so preroki napovedali rojstvo judovskega kralja, je takratni kralj Herod ukazal pobiti vse otroke mlajše od dveh let. Jožef in Marija sta z malim Jezusom prebegnila v Egipt, kjer so varno živeli do Herodove smrti. Zatem so se vrnili v Nazaret. Ko je bil Jezus star 12 let, je s starši odšel v Jeruzalem, kjer je v templju osupnil duhovnike s svojo modrostjo. Ko se je približal tridesetim letom, je srečal preroka Janeza Krstnika, ki je v Jezusu prepoznal mesijo (beseda Christ (Kristus) je bila takrat religijski naziv, ki je pomenil mesijo, vendar se je hitro začela uporabljati za poimenovanje Jezusa). Da bi se pripravil na duhovno služenje, je Jezus odšel za 40 dni v puščavo, kjer se je postil, meditiral in molil. Ko se je vrnil, je okoli sebe zbral skupino učencev, med katerimi je izbral 12 apostolov, ki naj bi širili njegovo sporočilo. V tem času je ozdravljal hudo bolne in postal znan po mnogih drugih čudežih. S svojimi učenci je potoval od mesta do mesta in vračal upanje revnim in preganjanim. Obsojal je hinavščino v judovki skupnosti, saj so mnogi duhovniki slepo sledili verskim zapovedim, pozabili pa so na duha. Postal je osovražen pri verskih voditeljih. V Jeruzalemu je v templju prevrnil mize z denarjem in izgnal menjalce denarja, kar je razjezilo duhovnike. Rimski vojaki so ga ujeli in judovski zbor duhovnikov in starejših meščanov je priporočil rimskemu voditelju Pontiju Pilatu, naj ga usmrti. Na zahtevo naščuvane množice ga je Pilat obsodil na usmrtitev s križanjem. Na planoti Golgota v Jeruzalemu so ga križali.

Povzeto po Khalilu Gibranu:
Ozdravil je tiste, ki so trpeli Grkom in Egipčanom neznane bolezni. Pravijo, da je celo mrtve priklical nazaj v življenje. Naj je to res ali ne, kaže na Njegovo moč; kajti samo tistemu, ki vrši velika dela, pripisujejo celo tisto največje. Pravijo tudi, da je Jezus obiskal Indijo in deželo med rekama in da so Mu tam duhovniki razodeli vednost o vseh skrivnih kotičkih našega telesa. Vendar je mogel to vednost prejeti naravnost od bogov in ne po duhovnikih. Kajti tisto, kar na veke ostaja vsem ljudem neznano, se lahko razkrije enemu človeku v enem samem trenutku.
Včasih se mi zdi, da je slišal ječanje vseh bitij, ki rastejo pod soncem in da jih je potem dvignil in jim pomagal ne le s svojo vednostjo, temveč tudi z odkrivanjem njihovih lastnih moči, k vstajenju in ozdravljenju. Jezus je govoril o prevelikem Bogu, da bi ta ne bil podoben duši vsakega človeka, premodrem, da bi kaznoval, prepolnem ljubezni, da bi se spominjal grehov bitij, ki jih je ustvaril.

Ne moreš biti nepošten, osvojiti simpatijo s prevaro, krasti sosedu časopis ali ljudem denar in počutiti se dobro. Poštenost in iskrenost zahtevata pogum, a ko ga osvojiš, sprevidiš kako veliko moč ti daje. Če si bil do zdaj neiskren (in kdo ni bil?), bodi danes boljši. Spoštovanje!

www.tportal.hr

...ali vzhoda, kapljic dežja, snega ali kake druge naravne lepote. Vzemi si čas in kak trenutek uživaj v prizoru, ki se ti ponuja. Kot da nimaš bolj pametnega dela, boš pomislil. Ampak, če se samo za trenutek ustaviš in občutiš lepoto, ki te obkroža (in na katero ne moreš vplivati), boš kdaj opazil tudi kako drugo dobro stvar.

Manj časa boš preživel jezen ali v želji, da nekaj spremeniš. Ko se naučiš zastati in uživati v lepoti, se ti bo razširilo obzorje, v tvojem življenju bo manj hitenja in problemov in ko se ponovno vržeš v akcijo - boš mirnejši :)

www.tportal.hr

Po naravi človek ni krut. Postane pa tak, kadar je nesrečen - ali ko se prepusti kaki ideologiji.

Če bi bili verni ljudje vselej raje poslušali nagibe svojega srca, kot pa ubogali logiko religije, bi nam bili prihranjeni prizori krivovercev, gorečih na grmadah, vdov, ki so jih žive zažgali skupaj z moževim truplom in milijoni nedolžnih ljudi, pobitih v vojnah, ki se bijejo v imenu religije in Boga.

MORALA: Če moraš izbirati med nagibi sočutnega srca in zahtevami ideologije, brez obotavljanja zavrni ideologijo. Sočutje ne pozna ideologije.

Anthony de Mello: Ptičja pesem

Duhovnik,
ki ne čuti svojega duha,
je sicer lahko duhovnik,
ampak samo na papirju.


stojči Stojan Svet

Izvir, ki privre s planin,
si zlahka pot utira,
izviru, ki spe iz globin,
pot marsikaj zapira.

Ta zmagoslavno peni se,
ko vam z višav vihari,
a oni - kdo zanj meni se? -
kaj rad konča v močvari.

In dasi ista moč kipi
v obeh, ko vir rodi se,
kaj ustvari ta, ki prost živi,
kaj oni, ki utesni se?

Mirza Šafi ali Sadih Ogli manj znani orientalski - zakavkaški pesnik vina, ljubezni in radostnega uživanja življenja; hkrati pa iz njegovih verzov veje razumen in trezen odnos do življenja ter zadnjih problemov našega obstoja, in veder pogled v minljivost in v neizprosno obličje smrti.

Spremeni karakter in spremenil boš usodo.
Samuel Smiles

Velika sreča je, da lahko spreminjamo navade, posebej tiste slabe. Slabo navado zamenjati z boljšo ni vedno lahko delo, toda dolgoročno gledano, spreminja našo usodo. Začni s tisto, ki te najbolj blokira. Stopi pred ogledalo in si reci na glas: 'Od danes naprej gledam TV samo še 2 uri dnevno' ali 'Od danes naprej ne bom obljubil več ničesar, za kar nisem prepričan, da lahko opravim'...

www.tportal.hr

Brez glasnika src,
ni srčnega sporočila.
Njegovo sporočilo
je to, kar on je.
Tvoje srčno sporočilo,
lahko tudi tebe,
navdihujoče diha.
Naj te diha !

stojči Stojan Svet

... kot z letalom.

Tisti, ki se odloči preveslati Donavo v kopalni kadi, bo spoznal življenje mnogo bolj, kot če bi si kupil letalsko karto. Na cilj bo prišel malo pozneje, a zato poln znanja o zvezdah, navigaciji, donavskih ribah, komarjih in ribjem paprikašu. In kaj vse bo izvedel o svojih sposobnostih, pogumu in neumnosti!

Mogoče se sliši neumno, želeti si prečkati Donavo v kopalni kadi, ampak ciljev si ne postavljamo zaradi tega, kar dobivamo, ampak zaradi tega, kar postajamo.

www.tportal.hr

Laž je vera sužnjev in gospodarjev.
Resnica je Bog svobodnega človeka.

Maksim Gorki

Igor Kononenko

Siddhartha Gautama Buddha(560?-480? pr.n.št.)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Po legendi je bil Siddhartha plemiškega rodu, rojen v Lumbini na današnji meji med Indijo in Nepalom. Njegov oče, kralj Suddhodana je vladal v majhnem kraljestvu na tem področju. Mati Maya je nekaj dni po rojstvu Siddharthe umrla. Zanj je skrbela mamina sestra Mahaprajapati. Vzgajali so ga kot plemiča in bojevnika. Pri 16ih se je poročil z Yasodharo, ki je rodila sina Rahulo. Ko je bil star 29 let, je ob pogledu na starega in bolnega človeka spoznal, da je posvetna sreča minljiva, srečanje z menihom pa ga je spodbudilo, da je krenil na pot iskanja. Opustil je razkošje svojega doma in nasploh materialnega sveta. Posvetil se je meniškemu življenju in prakticiranju joge. Po šestih letih raznih vaj v odrekanju, je spoznal, da ga ne prva (življenje v razkošju) ne druga skrajnost (popolna vzdržnost materialnih užitkov) ne peljeta k cilju in se je odločil za pot zlate sredine – začel je na stvari in na samega sebe gledati nevtralno: niti kot dobre niti kot slabe. Ko je bil star 35 let, je v večdnevni meditaciji pod drevesom modrosti dosegel razsvetljenje - postal je Buddha. Iz sočutja do nevednih je 45 let, do svoje fizične smrti, potoval po celi Indiji ter učil o svoji izkušnji enosti. Ustanovil je meniško skupnost Sangho.

Buddha je bil v vseh rečeh zmeren, ni bil vegetarijanec (tudi ni bil zelo debel). Od svojih učencev je zahteval, naj se ne oklepajo pojmov in verskih predstav. Zavračal je čaščenja in dogme - kot sam pravi: »Moja oseba ne šteje, šteje samo nauk«. Buddha uči univerzalni duhovni zakon in dokazuje, da gre človek lahko po tej poti kadarkoli in kjerkoli. Ime Siddhartha pomeni tisti, ki je izpolnil svoj smisel, Buddha pa pomeni prebujeni. Človek mora osebno spoznati resnico. Ni cilj učenje, cilj je osvoboditev. Vse je odvisno od človeka samega, ne od zunanjih vplivov, zato ne glej, kaj se dogaja zunaj, ampak išči notranji vzgib. Učitelj je na tej poti nujen. Buddha je samo eden v verigi učiteljev. Meditacija je povezana z budnostjo - pozornostjo. Dogajanje in delovanje je treba nadzorovati z notranjo voljo.

Začni pri obljubah, ki si jih postaviš. Jemlji jih z enako pomembnostjo kot obljube, ki jih daješ drugim ljudem. Če rečeš, da boš jutri vstal bolj zgodaj, da bi tekel še pred vročino, naredi tako! Če si obljubiš, da boš prihranil 100.000 SIT, jih prihrani! Če obljubiš, da boš peljal mlajšega brata v kino, ga pelji! Tako boš zgradil zaupanje v samega sebe, in to je najpomembneje.

Ko postaviš enostavne temelje, boš znal reševati tudi resnejše stvari - recimo ne pretepati brata, ker ti je uničil nove teniske, prekiniti z osebo, v katero nisi več zaljubljen ali prijaviti nekoga, ki te zanemarja.

www.tportal.hr

Vsi komaj čakamo svojo priliko da spregovorimo, izrazimo svoje mnenje, se naredimo pametne ali duhovite ali cinične, vseeno. Onega drugega sploh ne poslušamo, samo čakamo prvo priložnost, da se lahko vpletemo. Zato ni čudno, da smo potem pogosto jezni ali frustrirani.

Če bi globoko vdihnili vsakokrat, ko začutimo potrebo, da se vmešamo, bi slišali mnogo več kot sicer in mogoče bi pripravljeni komentar postal celo odveč. Pustimo ljudem, da dokončajo svojo misel. Ne skrbimo, tudi mi bomo prišli na vrsto!

www.tportal.hr

Življenje plačuje s trpljenjem,
Trpljenje plačuje z razsvetljenjem.

Torej življenje postavlja svetilko nad mirnik.

On je nastal prvi! (Mark Twain)

Nekateri ljudje najraje igrajo žrtev. Običajno hodijo naokoli, se pritožujejo, mencajo, hitro se užalijo, jezijo in skoraj za vse krivijo druge. Občutek imajo, da jim je svet nekaj dolžan in čakajo, da se spremeni.

In se tudi bo! Svet se bo spremenil tistega trenutka, ko bomo prevzeli odgovornost za lastne odločitve in ko se bodo začele napake hitro pozabljati.

www.tportal.hr

Ko srečaš dobrega človeka,
ga poskušaj prekositi v dobroti.

Ko naletiš na kakega slabega človeka,
pa se vprašaj,
če morda nimaš sam enakih lastnosti.

Konfucij