Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Še večji čudež od podaljšanja prsta po Kinslowu pa je spel skupini ruskih akademikov okoli Grigorija Grabovoja. S pomočjo G G numeričnih zdravilnih kod so dosegli reprodukcijo izrezanih - odstranjenih organov. Tega pa sam nisem sposoben preveriti na sebi, ampak bi bilo zanimivo, če bi človeku ponovno zrasel kakšen izpuljen zob.
Danes sem naredil dva čudeža. Včeraj sem se o njih pogovarjal z očetom Bogom v meditaciji in molitvi in me je spomnil, da sem mal pozabil nanje, da je čas, da jih spet začnem delat in da spomnim na to, da naj jih delajo, tudi ostale ljudi. Da je to nekaj najbolj osnovenega in enostavnega na tem svetu.
Evo in dopoldan nekaj čistimo dvorišče in Andrejka mi reče a ne bi blo fino, če bi sedaj mel Karcherja, da bi to hitreje in bolje očistili in pol jaz rečem pa sej ga Tone ma, samo nekaj ne vem če dela. Grem vprašat, Tone reče ne vem poglej boš videl, nekaj ga heca. Grem in ves zadovoljen, naplejem cev za vodo, pa podaljšek za elektriko,... in ko hočem prriključit cev. Ops, ni priključka na karcherju. grrrrrr, kaj se je to dalo? Iščeva s Tonetom ko zmešana, nikjer ga ni in potem se spomnim na čudeže. In glej v 1 sekundi zagledam ustrezen priključek. Zahvalim se za očetu in ves vesel šibam do karcherja. No vmes še obvestim vse prisotne o tem, da se je zgodil čudež. Namontiram priključim cev, elektriko, obrnem in NIČ. Fak, kaj je zdej? Še enkrat obrnem, pritiskam, pogledam če so vsi priključki ok, še vedno nič. Andrejka reče dej naredi čudež ane. Pa sej ga delam, priznam ne razumem sploh kako je možno, da ne dela, če smo dobili priključek, Prestavim vtikač v drugo vtičnico, obrnem nek mili glasek od karcherja, potem spet tišina, pomislim, da je vrlgo ven varolalko in res, grem pogledat, dam varovalko nazaj gor pritiskam ročico, obrnem še enkrat pritisnem in še vedno nič Potem Metka in Andrejka rečeta dej nared čudež ane Mal v smehu, malo zares, obrnem cev k andrejki in rečem evo ti čudež, samo vrjet moraš in v tistem trenutku voda na polno ven
Hehehehe, Andrejka steče stran jaz pa veselo na delo. Potem je delalo brez problema.
Torej verjemite v čudeže, delejte jih, imejte um odprt zanje, bodi odprtega duha, naj se zgodi. Oče ljubim te in hvala za vse.
Parkirišče.
Vem, da vas veliko to dela, ampak vseeno, da se spomnimo oz. da morda opogumimo še koga, da naredi kaj podobnega še na drugih področjih.
Danes sva šla z Andrejko na večerjo in vsa pakirna mesta na določeni lokaciji v centru mesta so zasedena. Andrejka reče, joj kje bova sedaj dobila parkirišče? Odvrnem naj ne skrbi, da ma oče vedno pripravljeno parkirišče, če zaprosiš in evo točno tri avte naprej, direktno pred vhodom na avtu utripnejo smerniki in avto se odpelje. Boljše lokacije nebi mogla dobit. Lepo se zahvaliva in greva notri.
Naklučje? Ne ni naklučje. Če se zgodi v 99% primerov, temu ne moreš reči naklučje. Uporabljajmo to, enostavno je in deluje. Čudeži so zelo enostavni.
Vsakokrat, ko sem v cerkvi, me obide totalno nenavaden občutek, a smo res tolk hecni, da vedno znova in znova drajsamo vsaj 2.000 let stare tekste in opise dogodkov ampak se iz njih nič ne naučimo. A veste koliko generacij je v 2.000 letih to poslušalo, a si sploh lahko predstavljamo to maso ljudi... In od tega ..., ma ne samo, da se ne naučimo, še več znanja, ki se nam ponuja nikakor ne uporabljamo. Pa ne gre za kakšne velike skrivnosti ali duhovna razodetja, povsem običajne stvari, samo 10 zapovedi recimo, ne moremo reči da jih ne razumemo ampak verjetno je težava v tem kako jo razumeti da bomo potem tako živeli.
Da o čudežih sploh ne govorim. Vsi župniki, škofje... vedno radi govorijo o tem kaj je Jezus naredil, kako je to kar je on veličastno ... ampak dejte si predstavljat, da danes nekdo naredi take stvari, kot jih je delal Jezus, smo lahko 1000%, da se bo zgodovina ponovila.
A obstaja kdo od duhovščine, ki bi učil čudeže, jaz ne vem za nikogar, obstajajo uradni izganjalci hudega duha, čudodelcov, ki delajo dobre stvari pa nisem nikjer zasledil, oz so ampak večinoma jim slava kot svetnikom pripada po smrti.
Ampak a ni čas, da se naredi korak naprej ter, da bratje in sestre začnemo živeti, to kar nas učijo in da začnemo delati čudeže. Verjamem, da je z njimi tako kot s skoki, težka bo s prve it na 250 m skakalnico in reči juhu in se spustit po klancu in zmagat, ampak je treba začeti s čim manjšim. Ampak ko boste začeli z manjšim boste lahko delali tudi večje in največje stvari.
Zato vam v 2016 želim da naredite vsak mesec, ali vsak teden, še bolje pa vsak dan, vsaj en svoj čisto pravi čudež, lahko takega zase, lahko takega za druge, lahko takega za cel svet, dovolite si razmišljat o tem, kaj bi se lahko dobrega zgodilo in se bo. Ja sej je čudež je milost, ampak ravno tako je it nepripravljen, brez prave opreme, popolnoma nenatreniran in brez zaupanja v svoje sposobnosti na skakalnico in pričakovat vrhunski rezultat. Vsekakor bi to da prideš dol živ bil en res velik in tapravi čudež.
Zato, si vsak dan vsaj enkrat precej na glas, ali pa precej na potiho recite:
Hvala oče, da se zgodijo vse dobre stvari, da se dogajajo čudeži in ja hvala vam, da ste jih naredili.
Te dni se mi je pripeljala tale ideja o veri. V kolikor Bog ne bi verjel vase ne bi mogel obstajati, ali pa bi bil konstantno v latentni, oziroma neobstoječi fazi. Pa mi smo tudi celice Boga zato nam je dano delat čudeže skozi Vero. Seveda se lahko pomirimo še z znanstveno analogijo v principih kvantne fizike.
So se mi pa pred Božičem dogajali šoki, katerim so sledili čudeži. Stresno, da sem pozabil oddati že napisane voščilnice, pa tudi ekstatično, ker ne verjamem v ponavljanje naključij in potem preostane samo občutek milosti in hvaležnosti ter ponižnosti pred Bogom. Dvomim, da bi koga zanimale podrobnosti iz mojega privatnega dogajanja, zato se odrekam opisu, ampak samo sporočam - dogaja se. V miru in predanosti, ki edina preostane in sta sama zase čudež lahko pričakujemo čudeže. In ne pozabimo na občutek hvaležnosti.
In ne pozabimo kako se borijo samurayi s svojim nasprotnikom. Predstavlja jim partnerja, ki ga globoko spoštujejo. To je morda še več od nekoliko oguljene teme o vlogah, igralcih in scenariju, pa seveda o Režiserju. Morda lahko tak čudežen odnos postavimo tudi v apokaliptična dogajanja, ki nas obdajajo in se nam dogajajo......
Vse i vsi smo med sabo prepleteni, ne vem, če smo dovolj modri, da predvidimo posledice čudežev.....v najbolj drastičnem primeru, recimo, nekdo zamudi let in preživi nesrečo, drugi dobi "po čudežu" njegovo karto in....itd.