Gaja nam je poslala tale članek iz večera

* * * *



VEČER, Torek, 21. oktober (vinotok) 2008
Kupujte zemljo in naučite se voziti traktor
Izvirni finančni nasveti kontroverznega švicarskega finančnega strokovnjaka Marca Faberja, ki je že lani napovedal globalno finančno krizo

Mirjana Ribič
Dr. Marc Faber: "Recesija bo trajala zelo dolgo, medvedji trend na borzah pa se po zavlekel tudi na 16 let, običajno traja sicer sedem let."
Če bi na Ljubljanski borzi kotirali papirji, ki se glasijo na hektar slovenske zemlje, bi njihova cena poskočila za več kot 50 odstotkov, kajti veliko investitorjev je pretekli konec tedna na kongresu plemenitih kovin v Ljubljani slišalo prav ta nasvet dr. Marca Faberja, kontroverznega finančnega strokovnjaka iz Švice. Proizvajalci traktorjev in prodajalci pa bi imeli veliko dela. V nabito polni dvorani na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je Marc Faber govoril o sedanji krizi in napovedih, njegovi nasveti za vlaganja pa so zelo izvirni.

Američani so se s cenenimi posojili "opijanili"

Na vprašanje nekega poslušalca, kam naj vlagamo, je Marc Faber napol v šali odgovoril: "Kupujte zemljo in začnite voziti traktor, kajti če bo še ena vojna, bombe ne bodo padale na oddaljene vasi, hrana pa je vsak dan dražja." Marc Faber je že lani napovedal finančno krizo, a mu mnogi niso verjeli. Za sedanjo krizo je okrcal tudi ameriški FED - Centralno banko in njenega nekdanjega predsednika Allana Greenspana, ki je zagovarjal politiko nizkih obrestnih mer. "Veliki finančni nered je nastal tudi zaradi ameriških bank, ki so s politiko nizkih obrestnih mer dajale posojila kot še nikoli prej. Ameriška centralna banka je bila z nizkimi obrestnimi merami podobna točaju, ki kreditojemalcem streže pijačo, zaradi poceni posojil so bili vedno bolj "pijani". Ko so se streznili, so spet šli v banke po nova posojila. Posojilo na posojilo in balonček je počil. Američani so preveč zadolženi, premalo proizvajajo in preveč uvažajo. Vendar njih ne bo zajela gospodarska kriza, čutile jo bodo države, ki izvažajo v ZDA. Recesija bo trajala zelo dolgo, medvedji trend na borzah pa se po zavlekel tudi na 16 let, običajno traja sicer sedem let."

O finančni krizi in njenih vzrokih je Faber dejal: "V ZDA napačno računajo inflacijo, ker ni zajeta rast cen potrošniških dobrin oziroma hrane in transporta. Če na letni ravni BDP raste po šest odstotkov, realna rast gospodarstva je triodstotna, in če je inflacija šestodstotna, to pomeni, da je gospodarska rast nična."

Ameriški trgovinski deficit se zmanjšuje, kar pomeni, da bodo Američani poslej manj uvažali in manj trošili, zato pa se bo recesija preselila drugam. Finančne in gospodarske krize v preteklosti so bile omejene na lokalno raven, tudi zaradi neenakomerne rasti družbenega proizvoda in potrošnje prebivalstva. Danes je nastal globalni bum, ker se je potrošnja dobrin povečala v državah na ozemljih nekdanje Sovjetske zveze in na Kitajskem. Američani so velik del proizvodnje preselili na Kitajsko, standard ljudi se je v tej državi dvignil in z njim tudi potreba po potrošniških dobrinah. Ves svet sta zajela nakupovalna mrzlica in zadolževanje, zato so tudi posledice globalne. Zaradi vsega tega se dražijo tudi cene surovin, Kitajska pa je njihova največja porabnica. Povečala se je tudi prodaja avtomobilov in drugih potrošniških dobrin v državah, ki so bile nekoč pod strogim nadzorom državnega komunizma, je še dejal Faber.

Bo unča zlata čez deset let vredna več kot 6000 dolarjev

Na dolgi rok je Faber napovedal krepitev kitajske valute juana v razmerju do ameriškega dolarja. Za ameriški dolar pa je dejal, da bi na dolgi rok lahko izgubil svojo kupno moč za 95 odstotkov, v prihodnosti pa ne bo več uporaben. Za unčo zlata bo treba po Faberjevem mnenju čez deset in več let odšteti 6000 ameriških dolarjev. Danes unča zlata stane okoli 900 ameriških dolarjev. Nihaji bodo veliki, dolgoročno pa je zlato elementarna valuta na svetovnem trgu dobrin. Vlagateljem je Faber priporočil, naj vlagajo del premoženja v zlato, ker unča zlata ne izgublja vrednosti, temveč jo pridobiva in za zlato je treb plačati več kot nekoč. Zlato in srebro sta trdni valuti in ščitita vaše premoženje v času krize. Ko se valute krepijo, vrednost zlata pada, velja pa tudi nasprotno.

O krizi na kapitalskih trgih pa je Faber dejal, da bo dolgotrajna in da so centralne banke razvitih držav talci teh trgov. Bolj varne banke so v Indoneziji, ker so po krizi iz leta 1998 postale zelo previdne pri dajanju posojil. Za zdaj državnih obveznic še ni zajela kriza in so edine, ki imajo pozitivno vrednost na svetovnih borzah. Če se bodo obrestne mere centralnih bank višale, pa bodo tudi te obveznice izgubljale vrednost.

Dr. Marc Faber: "Recesija bo trajala zelo dolgo, medvedji trend na borzah pa se po zavlekel tudi na 16 let, običajno traja sicer sedem let." (




MIRJANA RIBIČ