Zakaj je LUČ in zakaj TEMA?
ZATO, DA BI SE LJUDJE LAHKO NAUČILI SNEMATI MASKE.

Zakaj smo SREČNI in zakaj ŽALOSTNI?
ZATO, DA BI TO DVOJE PRERASLI.

Zakaj smo BOGATI in zakaj REVNI?
REVŠČIN JE VEČ. VSAKA JE BOLEČA.

Zakaj smo SITI in zakaj LAČNI?
ZATO, DA LAHKO BOGU ZVESTO OPRAVLJAMO SVOJE POSLANSTVO. ČE NE NA MILO, PA NA SILO.

Zakaj je RESNICA in zakaj LAŽ?
ZATO, DA IMA BOG VEDNO PRAV.

Zakaj je PRAVICA in zakaj KRIVICA?
EDINA MOŽNOST ZA EVOLUCIJO NOTRANJE RASTI..

Zakaj je MODROST in zakaj NOROST?
ZARADI VRUHUNSKE ZDRUŽITVE V ENO.

Zakaj smo ZDRAVI in zakaj BOLNI?
ZATO, KER JE TO PSIHOSOMATSKO, PSIHOTIČNO IN HKRATI NARAVNO.

Zakaj smo DOBRI in zakaj SLABI?
ZATO, KER NE MORE BITI DRUGAČE.

Zakaj ločimo DOBRO DELO in SLABO DELO?
ZATO, KER DELO NI PRAVILNO OVREDNOTENO. ČE MORAŠ PLAČATI BOGA, POTEM JE BOG NAJVEČJI LAŽNIVEC.

Čigavo delo obrodi DOBER SAD in čigavo SLAB SAD?
TISTO DELO, KI JE POŠTENO.

Kdo daje ZDRAVJE in kdo BOLEZEN?
BOLEZEN JE POGOSTO OBLIKA ČLOVEŠKE NEMOČI PRED SAMIM SABO IN PRED NARAVO.


Kdo daje ODREŠENJE in kdo POGUBO?
VSAK SAM SEBI, ČE BI LAHKO.


Kdo daje MIR in kdo NEMIR?
VSAK SAM SEBI, ČE BI LAHKO.

Kdo daje UPANJE in kdo STRAH?
LJUBEZEN DO ŽIVLJENJA ALI OBRATNO. .

>> Da smo kar brez razloga na tem svetu?

Najprej je treba ločiti med razlogom, vzrokom in namenom.

>> Samemu sebi namen?

Pravzaprav nismo NITI samemu sebi namen. Če pa slučajno obstaja nekaj takega kot namen in ker očitno smo se razvili tako, da sebe prepoznavamo kot ločen individuum, potem smo lahko res edino samemu sebi v namen. Če smo drugemu v namen, potem nismo več subjekt, marveč smo kvečjemu objekt. Samo kot subjekti lahko razmišljamo o namenu NAŠEGA bivanja in obstoja. Subjektivno seveda.

>> Da ni dobrega ne slabega oz. da je vse najslabše hkrati najboljše.

Tega nisem nikoli trdil. Trdil sem samo, da je to, kaj je slabo in kaj je dobro stvar subjektivne presoje oziroma stvar interesa. Dejstvo je, da si nekateri interesi pač nasprotujejo. Velika večina interakcij v naravi je sicer simbiotskega značaja, še zdaleč pa ne vse. Enako velja za ljudi, še posebej v razmerah omejenih virov. In še primer iz narave - če gazela pobegne levu, je to za tisto gazelo dobro, za leva pa slabo. In če lev ubije gazelo, to ni dobro samo za tistega leva, ampak tudi za vse ostale gazele.

>> Stvar filozofiranja.

Se strinjam. Stvar filozofiranja.

>> Ampak, očitno tudi MC-ju samemu ta razlaga/utemeljitev ne zadošča,
>> drugače ne bi tako pridno in vztrajno brskal, klikal in sodeloval ravno po forumih
>> Pozitivk, ki podpirajo in raziskujejo, razmišljajo tudi o tistem "več", ne le
>> o strogo "mehanicističnem" ustroju in razumevanju delovanja sveta, narave in človeka.

Vedno je mogoče nasproten očitek poslati tistim, ki kritizirajo ateizem, znanost, materialističen pogled na svet in biološki determinizem. Čemu se usajajo na račun nevere, če je njihova vera tako zelo močna. Čemu toliko kritizirajo materialističen pogled na svet, ko pa je ta v resnici manjšinski? Zakaj se toliko trudijo, da bi dokazali obstoj nečesa, kar je nedokazljivo?

In še nekaj – če se nekdo zanima za duhovnost in religijo, še ne pomeni, da je duhoven in religiozen, tako kot ne pomeni, da je nekdo, ki se zanima za norost in norost proučuje, tudi sam nor. Nekatere stvari so pač lahko zanimive za proučevanje, tudi če se za proučevanjem in iskanjem ne skriva ambicija odkrivanja višjega smisla ali nemara celo ambicija lastne odrešitve.

>>> Sicer pa MC niti svoje trditve, da je tudi religiozna razlaga sveta LAŽ,
>> ne more dokazati ali trdno argumentirati, ker tudi takšna njegova trditev
>> ni dokazljiva.

Obstajajo zelo različne religiozne razlage sveta. Zelo težko je verjeti, da bi bile vse resnične, saj si mnoge močno nasprotujejo. Za nameček velja, da je breme dokazovanja na tistemu, ki postavi neko trditev, ne pa na tistemu, ki nekaj zanika.

>> Pa ravno vsi zakoni narave kažejo, da brez tistega "več",
>> naj predrzno imenujem, brez "božje iskre", je vse skupaj
>> le kupček mineralov, plinov ... mrtve materije.

Ne vem, kaj pojmujete pod zakoni narave. Ampak prav odkrivanje naravnih zakonov (na primer DNK) dokazuje, da je življenje posledica naravni zakonov samih in da za življenje ni potrebna nikakršna božja iskra. Človek lahko danes že sam – sintetično ustvari življenje, že prej je lahko umetno spreminjal koščke DNK – brez boga in brez božje iskre. Božja iskra je bila bolj ali manj že demistificirana z odkritjem DNK-ja, ribosomov ter procesov, povezanih z vsem tem.

Tisto »več« pa bo vedno obstajalo kot tisto, kar ni mogoče razložiti. Vsak odgovor pač prinaša deset novih vprašanj. Takšna je narava raziskovanja. Tisto več je (tako kot stvarnik ali bog) podvrženo neskončni regresiji. Vedno je ali bo nekaj več. Znanost, ki se trudi ali si domišlja, da bi razložila »vse«, hitro postane religija ali filozofija. Če to nemara že ni. Religija sama pa že prodaja instant odgovore v obliki pravljični zgodb ali v obliki ezoterične psevdoznastvene mistike.

>> Naj pogleda malo širše v vesolje.

Gledam širše vesolje in res ne vidim ničesar več, kar bi ne prepričalo v nekaj, česar ne bi verjel ali videl pri gledanju ožjega vesolja. Kvečjemu obratno - pogled na širše vesolje me utrjuje v prepričanju, da je naš antropocentričen in planetocentričen pogled na svet popolnoma zgrešen. Povedano še drugače – vesolje se niti najmanj ne zmeni za nas!

>> Ker pa je človeška zmožnost meritev in opazovanj (trenutno) pač še
>> omejena le na zmožnost merjenja, opazovanja biokemičnih procesov
>> v človeku, bi se komu res znalo zazdeti, da se vse tukaj konča.

Človeška sposobnost nekaterih zaznav gotovo presega zmožnost merjenja fizikalnih inštrumentov. Seveda pa velja tudi obratno. Nekateri fizikalni inštrumenti močno presegajo sposobnost naših senzoričnih zaznav. Težava je v tem, da so naše senzorične ali pa celo naše tako imenovane notranje, duhovne zaznave subjektivne in jih velikokrat objektivne fizikalne meritve spoznajo kot lažne, ali pa so neponovljive v pogojih nadzorovanega eksperimenta.

Seveda tudi vsakršne utvare, iluzije, optične in druge senzorične prevare oziroma lažne zaznave (občutja) imajo svojo vlogo, so posledica evolucijske adaptacije – omogočajo ekonomiko pri procesiranju (prevelike) množice dražljajev iz okolice – kar nam potem poenostavi in pohitri proces odločanja in posledično izboljša naše kompetitivne zmožnosti v boju za obstanek oziroma pri prenosu naših genov na potomce. Na primer - samice izbirajo samce (in obratno) tudi na osnovi lažnih zaznav. Včasih je instinkt boljši od razumskega premisleka, ne pa vedno – v povprečju je vsakega malo, optimalna kombinacija pa tista, ki se potem izrazi kot neka lastnost uspešne vrste ali populacije.

>> Ko pa se poskusiš postaviti na stališče, da se vse tukaj šele
>> začne, pa dobi življenje smisel.

Žalostno je pravzaprav, da nekateri vidijo smisel za svoje življenje šele v trenutku, ko se postavijo neko (religiozno) stališče, ki imponira, da se za vsem skriva nek višji cilj in namen.

>> Drugače bi bilo popolnoma vseeno, ali zdajle sem ali nisem,
>> se trudim za dobro sebe in drugih ali ne, me zanimajo problemi
>> okrog mene ali pa tudi ne.

Napačno in zelo pesimistično sklepanje. Predvsem pa – po svoje egoistično. Mnogi primeri dokazujejo, da se ljudje žrtvujejo in sploh obnašajo altruistično (ni jim vseeno), tudi če ne verjamejo v posmrtno življenje oziroma v neko poplačilo. Altruizem, odrekanje lastnih koristim v dobro skupnosti in žrtvovanje je značilno tudi oziroma celo za živali, ki ne živijo duhovno življenje, ne verjamejo v bogove, nimajo predstave o sebi kot o duhovnem bitju…

>> S tako vseenostjo bi življenje na Zemlji že propadlo.

Popoln nesmisel. Življenje na našem planetu je obstajalo, cvetelo in se uspešno razvijalo že nekaj milijard let, preden se je izoblikovala zavest, ki je sposobna razmišljati o smislu lastnega obstoja. Paradoksalno je, da šele ta zavest prinaša grožnjo destrukcije življenja.

>> Pa vendar nas nekaj drži pokonci, da vztrajamo.

Res je - včasih je to samo nagon, instinkt strah, včasih je to vera, nemara ljubezen. Biokemični procesi v možganih – zaradi njih ljudje naredijo samomor ali pa vztrajajo v situacijah, ko bi se živali predale.

>> Kaj drži MC-ja, ne vem, morda v kančku biokemičnih procesov
>> v možganih le kljuva črviček, ki bi želel videti, vedeti, čutiti ...
>> tisto nekaj "več", pa mu znastveno-mehanicistično-logični
>>upornik ne dovoli pogledati čez svoje meje.

Tudi jaz ne vem. Domnevam, da gre za biokemične procese, ki so pač nekoliko drugačni od vaših ;-)

>> Kdor nima izkušnje božje milosti, jo težko razume, pa
>> tudi nekomu drugemu je nemogoče takšnemu dvomljivcu
>>to razložiti, predstaviti, opisati.

Izkušnja božje milosti je približno nekaj takega kot izkušnja srečanja z gozdno vilo ali izkušnja močnega heroinskega odmerka ali izkušnja kajenja marihuane ali izkušnja orgazma pri seksu ali izkušnja epileptika. Biokemičen proces v možganov. Si upate staviti, da Mohamedova izkušnja božje milosti in razodetja ni resnična ali pristna?? Če je, potem je vaša vera zgrešena, saj boste, kot nevernica, končala v peklu, ki ga Alah pripravlja za nevernike oziroma za tiste, ki vanj ne verjamejo na ortodoksen način. Seveda lahko sprejmete tudi razlago, da je bil Mohamed epileptik. Ta pa je enako verjetna razlagi, da je bil epileptik tudi Savel, ki je postal Pavel. Biokemično razsvetljenje v možganih.

>> Težko kamnu razložim, kako prijetno je biti zaljubljen.

Enako težko je kamnu razložiti, kako se logično razmišlja. (In mimogrede, biti zaljubljen ni vedno prijetno, zaljubljenost je lahko tudi vzrok za veliko frustracijo.) Strinjam pa se, da je doživljanje veliko intenzivnejše, ko je človek zaljubljen. Življenje brez zaljubljenosti in brez strasti je, ne bom rekel brez smisla, ali da je slabo, je pa precej betežno in po svoje polovično. Nista pa strast in zaljubljenost (v življenje) niti najmanj v neki nujni korelaciji z religiozno izkušnjo. Pravzaprav je tako, da je šele naša zavest tista, ki občutkom strasti in zaljubljenosti pripiše religiozne vzroke.

Če je vse v naših glavah (možganih) …..,če je vse naravni proces……..,če smo si vse kar sami pridobili in je vse subjektivno……, nikomur nič ne dajemo ……….naša minljiva življenja ……tolažimo drug drugega…….to zadostuje za smisel….Kaj bo iz tega? Je nekdo pošteno utrujen? Ga zdelujejo lastni kemični, psihosomatski, psihotični ali naravni procesi???????

IN ker je vse tako argumentirano ali ni torej logično in normalno ali naravno,da izboljšav v smislu zdravljenja zemlje preko kozmogramov ne potrebujemo,ker je vse v nas .Lahko si sami pomagamo kadar in kakor sami hočemo .

Pa smo spet na začetku . Vsak naj pri sebi počisti svoj prag .Za to ne potrebuje Pogačnikove »kamnite metle«. Ko bo vaš ego usahnil bo tudi dualnost spuhtela in na svetu bo MIR .

Moja izkušnja, ki veliko pove...

Znanec mi je pred leti omenil, da en zdravilec Zemlje M.P. postavlja kamnite stebre, ki pomagajo zdraviti Zemljo... govoril je z naklonjenostjo do njega... in verjel sem mu... nato mi je povedal, kje en tak steber stoji tudi v našem mestu... in bil sem vesel, da ga je dal tudi k nam...

... vendar mi je bilo nenavadno, da vedno, ko sem šel tam mimo, sem se počutil izjemno slabo, kot bi mi nekdo potegnil življenje iz mene... še celo spraševal sem se, kak človek vendar sem, da me tako pozitivna stvar ne napolni...

... potem sem pozabil, da tisto tam stoji in večkrat hodil tisto štreko... pa mi je bilo na tistem koncu vedno slabo in mi ni bilo jasno zakaj (pozabil sem na kamen in sploh nisem mislil nanj...)...

... no in ko berem te zapise tukaj, se znova spomnim... in nisem siguren, če je moj znanec sploh imel pravo informacijo... tako da se zadnjič iz avta lepo nagnem ven, da dobro pogledam, če gre za tak kamen... in ja - je kozmogram...

Torej imel sem sprva pozitiven odnos do tega, pa mi je škodilo... kako pa bi si tole razložili...

Me sploh ne preseneča, da je še kdo nasedel "zdravilnosti" kozmogramov tako kot opisovalec v Izkušnji. Na Dolenjskem so se ljudje prve par tednov kar pasli ob kamnu v Šentrupertu, ker so skupaj z županom verjeli, da je zdravilen. Danes - ne boste videli nobenega več ob kamnih. Je začel kmalu samevat, ljudi je pa kar malo sram, da so tako verjeli, potem pa na lastni koži izkusili, da nič od zdravilnosti, nasprotno - slabo so se počutil ob njem. Če bi ljudje bolj vedeli za pozitivke in tale forum, verjemite, da bi bilo napisanega še veliko več pričevanj kakršno je v Izkušnji!!! Pa je čisto vseeno, če Butnenci, pa Serpentinški, pa MC-ji ... v nič ne verjamejo. Pač nimajo toliko občutljivosti v sebi, da bi sploh kaj začutli. Vsi moramo živet na tem svetu, tako najbolj občutljivi kot tisti bolj kamniti (kremniti). Ne pišem kar na pamet, verjemite, ampak iz pogovorv z ljudmi tam doli.

Butnenc, pravijo pa tudi, da se nasprotja privlačijo. Te je to pritegnilo, da se javljaš na Sončeve pozitivke?

lp, K.

Očitno nimate odgovora...

Vi, ki ste proti kozmogramom, vaš odpor utemeljujete na podlagi negativnega sevanja le teh. In to je glavni razlog, zakaj bi jih odstranili.

Vzamite L atence in pojdite k drugim spomenikom in umetniškim delom (ki niso od Pogačnika) in boste videli, da tudi tu nekateri negativno sevajo. Lahko gremo skupaj preverit.

Kaj boste pa potem naredili?

Na to odgovorite, ali pa boljše, da molčite.
Dvojna merila, kažejo, na nek drug namen.

Ljudje radi zapademo pod vpliv vodij, mentorjev in smo odprti za njihove sugestije, a ne vsi. O tem je bilo na forumu že govora (umetnik Nebojša Lončar, ostali VITAAA-jevci....). Prepričan sem, da boste še enkrat dobili bolj podroben odgovor od članov Gibanja za duhovno nenasilje.

lp, Kremenček