Spoštovana Miranda,
hvala za vaš vtis.

Skozi svoja pisanja le odpiram drugačne poglede, na pripadnosti in vezanosti vseh vrst, saj svet potrebuje svobodnega posameznika in ne tistega, ki slepo sledi komurkoli ali čemurkoli.
Ne potrebujem zasledovalcev ali skupin, saj nimam ničesar čemur bi kdorkoli lahko sledil.
Ste morebiti opazili kak model, kateremu bi lahko sledili???

Jaz sem se vaših navedb lotil z argumenti in sem navedel zakaj tako vidim.
V kolikor bi še vi argumentirano odgovorili, na moja pisanja, potem bi lahko kot dva odrasla in enakopravna sogovornika, prišla do dejstev ali pa tudi ne.
Etiketiranje mojih pisanj, kot "megle" je najlažje, a žal ne pove ničesar.



Srečno in lep deževen dan...
Dežne kapljice so kot najboljši plesalci, saj se ena kapljica dvakrat ne ponovi.
Takšno je tudi življenje.

Mirko

Miranda,
še dodatek glede radovednosti.
Da, spodbujam radovednost.

Je morebiti boljša slepa poslušnost, brez svojih lastnih raziskovanj?
Mar ni radovednost gibalo, pri vseh odkritij v zgodovini?

Radovednost vidim kot nekaj, kar te pelje ven iz zablod.
V trenutku ko nisi več radoveden, si lahko v zablodi.

Tako jaz vidim radovednost.
Kaj pa vi, Miranda?


Lepo pozdravljeni,

Mirko

No, sedaj je pa meni Miranda odprla oči..... z besedico megla. V bistvu sploh ne vem, zakaj se ubadam s tvojim pisanjem, se me pa dotakne tvoje poenostavljanje življenja in zavesti. Verjetno je to razlog. Zagotovo pa ima tudi tvoje pisanje svoje mesto v mozaiku Življenja.

Sedaj pa res upam, da mi bo uspelo zaključiti s tem `dopisovanjem´ :-)

»to kar sem napisal, je pristop k temeljni preobrazbi samega sebe, kar pomeni da ne potrjujem starih vsebin, ali strupa kot ga vi imenujete.«

Če ne potrjujete starih vsebin, potem ni ničesar, kar bi človek spreminjal. In če naj bi to sprejela, potem se strinjam, da je svet krasen, poln ljubezni – ne priznavam katastrof in zanikam vse, kar se v resnici dogaja.
Kar je treba počistiti, so stari vzorci, ki smo jih pridobili v otroštvu preko vzgoje o tem kaj je prav in kaj je slabo, kup družbenih pravil, ki smo jih sprejeli, da smo »nekdo« v tej družbi, kup omejitev, ki smo jih prinesli s seboj iz prejšnjih življenj. Naš um je onesnažen z raznimi strahovi, omejitvami in družbenimi pravili. Um je kot magnetofonski trak, poln stare navlake in to je tisto, kar je potrebno počistiti, da se skristalizira pravi JAZ, ki je svoboden in neodvisen od vseh zapisov uma.

»Ne obstaja tisti, ki čisti in tisto kar bi se naj čistilo, temveč je to ena in ista stvar.
Ker ste jo razdelili že v startu, je tako početje jalovo in ne prinaša nobenih korenitih sprememb.«

Žal to ni res! Obstaja tisti, ki čisti in tisto, kar se čisti! Pravi JAZ je svetloba znotraj nas, je naše naravno stanje, povezano z vsem. S pomočjo tehnik zavestnega dihanja aktiviramo delovanje te Svetlobe znotraj nas, ki briše stare zapise našega nižjega Jaz-a, da postanemo svobodni in neodvisni od notranjih in zunanjih vplivov nižje zavesti- uma. Vsebina magnetofonskega traku se zbriše in ostaja prazna. To je edini način, da se osvobodimo vseh napačnih miselnih vzorcev. Vse ostalo je le preklapljanje iz negative v pozitivo, ampak je še vedno program. Pravi JAZ, pa ni program, ampak stanje enosti – naše naravno stanje brez kakršnihkoli programov!

Mirijam:
Žal to ni res! Obstaja tisti, ki čisti in tisto, kar se čisti! ….Pravi JAZ, pa ni program, ampak stanje enosti – naše naravno stanje brez kakršnihkoli programov!

Mirko:
Spoštovana Mirijam, pravite: »Obstaja tisti, ki čisti in tisto, kar se čisti«.
Kadar obstaja delitev na opazovalca in opazovano, potem je to stanje dvojnosti.
To lahko vidiva oba, saj je povsem jasno.
Hkrati pravite, da Pravi Jaz ni program ampak stanje enosti.

Ti dve navedbi sta medsebojno kontradiktorni.

Moj komentar je bil na prvo od teh dveh navedb, da namreč obstaja tisti, ki čisti in tisto kar se čisti.
V kolikor že v začetku znotraj sebe potrdim to dvojnost, potem ustvarim nepremostljiv problem.
O tem se že pisal na pozitivkah.

Pri vaši drugi navedbi, da Pravi Jaz ni program, ampak stanje enosti, pa je pristop za katerega pravim, da je pravilen.
Toda v kolikor se resnično zavedamo, kaj to pomeni, potem v takem procesu ni tistega, ki čisti in tega kar se čisti, ampak je vse to ena sama celota, ki je zavestna sama sebe.

Ravno ta pozornost, ki ne deli, ne predalčka, ne ocenjuje, ne sodi, ne daje predznakov, to je pozitivno in tisto drugo je negativno… je sposobna kopnenja starega, ne da bi sploh težila k spremembi.

V takem opazovanju ni malega in velikega jaza, saj sta oba še zmeraj del omejenega razuma.
Osvoboditev od zablod dvojnosti, prinese svobodo od vsega starega, saj ravno ta dvojnost ustvarja stare vsebine in na njih živi.
Ko to uvidim z vsem svojim srcem, umom in vsemi celicami, obstaja le živa in nedeljiva celota in ta je edina, ki je zunaj meja vsega starega, naj si bo negativnega ali pozitivnega.
Te celote ali enosti pa si želimo, mar ne?
Čemu bi sicer bilo namenjeno čišščenje?

Srečno,

Mirko

Vidiš hetLicht, kako ti lahko nekdo z eno samo besedico, odpre oči.

Vesel sem za tebe.

Te dni nam megla in meglice, ki krasijo drevesa nazorno pokažejo veliko tega, česar sicer ne vidimo o skritih tokovih življenja.
Povezanost megle z drevesi in razlikami v temperaturah je zelo jasna.


Želim ti vse dobro, draga hetLicht.


Mirko

panefin,
>>Mirko:
Po nobenem »načinu« se ne da prečistiti samega sebe.
Način vsebuje dejavnik časa v katerem se bomo očistili, čas pa le podaljšuje staro.
Medtem ko čistimo stare, prihajajo nove (stare) vsebine in temu čiščenju nikoli konca. To je čista samoprevara tega razuma, ki je v celoti nekaj povsem starega in ne zna drugače.<<

To kar pišeš je popolna zmešnjava,le poglej si kako mešaš jabolka in ovce!Kako lahko povezuješ staro s časom in razumom? In zakaj je potrebno kaj čistiti?Kako lahko potem karkoli primerjaš(če nimaš starega)?


<<S spoznanjem vsega tega zgrešenega, ostane več proste energije za soočenje s »problemi« takimi kot v resnici so, ne da bi jih sploh čistili.<<

V tem primeru ni nobenega soočenja s problemi,preprosto se temu reče reševanje problema!


>>Edina prava in korenita sprememba pride, ko čas kot faktor spremembe popolnoma opustiš.<<

Napaka v razmišljanju, sprememba sploh ne vsebuje faktorja časa.


>>V takem pristopu, je možnost novega, ki je edino kar lahko preobrazi.<<

Zopet napaka,spoznanje je tisto ki preobrazi!

osh-kosh ti pa samo besede obračaš, oreberi saj pišeš isto kot panefin samo na svoj način...
mater, ste pa res polni samih sebe in svoje PAMETI. Dajte že mir no... vcsi ste najbolj pametni z jezikom mlatiti.

Mirko:
Kadar obstaja delitev na opazovalca in opazovano, potem je to stanje dvojnosti.
To lahko vidiva oba, saj je povsem jasno.
Hkrati pravite, da Pravi Jaz ni program ampak stanje enosti.
Ti dve navedbi sta medsebojno kontradiktorni.
Mirijam:
Sta samo dve različni stanji. Lepo je debatirat o stanju enosti, sploh če imamo izkušnjo tega stanja. Toda še lepše je priznati si trenutno stanje, ki je dualnost – takoj, ko mi pišete o pozitivi ali negativi je to dualnost. In četudi ste usmerjeni samo v pozitivno gledanje, to spontano privablja negativno stanje, ki podtalno deluje, vse dokler ne počistite vsega, kar si nasprotuje. Stanje enosti ne pozna pozitive ali negative.
Ne vem, kaj ste pisali pred tem, ker ne sledim pozitivkinim stranem, sem pa bila povabljena v to debato, da podam svoje mnenje.
Kar nekaj časa sem tudi sama razmišljala na ta način, kot to vi opisujete, ampak so me izkušnje izučile, da moje omejitve delujejo pa če se oziram na njih ali ne. Jaz tega ne dojemam kot nepremostljiv problem, kot to vi trdite, ampak kot dejstvo, da se je potrebno osvobodit vseh naučenih in privzgojenih omejitev, če želim postati res svobodna. In dokler se pogovarjava o tem kaj je prav in kaj ne, se pogovarjava iz stanja dualnosti. In navsezadnje, oba veva, da se vse dogaja ta trenutek, torej staro, kot pravite ni staro, ker je še vedno tu v tem trenutku in deluje pa če se tega zavedava ali ne. Ničesar ne morete spremenit, dokler se ne zavedate trenutnega stanja. To je evidentno, ko nekdo zboli – bolezen traja in se ponavlja dokler se ne dotknemo resničnega vzroka bolezni. Ko se vzrok bolezni odstrani, bolezen ni več potrebna, ker je bolezen sama po sebi sporočilo, da nekaj delamo ali razmišljamo narobe – proti sebi, proti temu kar v resnici smo. Mene osebno že več kot 15 let bolezen ne doseže, pa sem neprestano v stiku z bolnimi ljudmi.
Verjemite, Mojstri, ki bivajo v stanju enosti niti ne bi debatirali na forumu, ker je to stanje, ki so ga dosegli z osvoboditvijo vseh nasprotij. Obstaja pot, ki so jo prehodili in če imate ob sebi takega Učitelja, potem že samo Njegovo stanje vpliva na spremembo zavesti, vsakega, ki živi dualnost – brez besed, brez iluzij kako bi moralo biti...............
Naj Sonce posveti tudi v vaša življenja!
Pozdravi od Srca do Srca!
Mirijam

Dragi gost,
upal sem da bo to opazil tudi panefin.Namreč zelo veliko piše a malo pove.
Ni dovolj samo kritizirati,naj pove kako doseči njegove ,,teorije,,.
karkoli od njega prebereš,je na prvo žogo lepo,a ko začneš razmišljati kaj pravzaprav hoče povedati,ugotoviš da ni nobene logike,znanja.In to je njegova največja pomanjkljivost, da nima ustreznega znanja,nas pa prepričuje , da ga sploh ne potrebujemo,naj samo čakamo in vse se bo zgodilo samo od sebe. Malo morgen!

Veš, kaj ti pa jaz želim Mirko, da ne bi bil tako zelo pokroviteljski. Ni se treba veseliti z mano za moje spoznanje, ker niti ni bilo veselo, zgolj praktično, a vseeno dobrodošlo. Kar pa nima veze s tabo.

Oh, bla bla bla...

kokoš navadna, četudi meditira - je še vedno navadna kokoš.