Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Te lepe misli nam je preko meila poslala Jasna iz rodovne šole
* * * *
Nekateri tukaj vmes so res pravi biseri…
naučil sem se, da je najboljša učilnica na svetu pod nogami starejše osebe.
naučil sem se, da ko ljubiš, se to vidi.
naučil sem se, da ko mi neka oseba reče 'polepšal(a) si mi dan', mi je res polepšala dan.
naučil sem se, da speči otrok v naročju daje najmirnejši občutek na svetu.
naučil sem se, da je biti dober pomembnejše, kot imeti prav.
naučil sem se, da se ne sme nikoli odkloniti otrokovega darila.
naučil sem se, da se vedno lahko moli za nekoga, ko že nimamo več moči, da mu na kakršenkoli drugi način pomagamo.
naučil sem se, da kolikor že lahko življenje zahteva resnosti, je potrebno imeti prijatelja tudi za neresnosti.
naučil sem se, da je potrebno včasih osebo prijeti za roke in jo razumeti s srcem
naučil sem se, da so navadni poletni sprehodi zvečer z očetom v otroštvu, name kot na odraslega naredili čudež.
naučil sem se, da je življenje podobno roli papirja. Bolj ko gre h kraju, hitreje se porablja.
naučil sem se, da je dobro, da Bog ne daje vsega, za kar se ga prosi.
naučil sem se, da se z denarjem ne da kupiti vrednot.
naučil sem se, da male vsakodnevne stvari naredijo življenje tako izredno in čudovito.
naučil sem se, da je izpod vsake še tako trde lupine nekdo, ki potrebuje ljubezen in spoštovanje.
naučil sem se, da se z ignoriranjem dejstev le –teh ne spremeni.
naučil sem se, da ko se želiš z nekom izenačevat, mu tako samo daješ dovoljenje, da te še naprej rani.
naučil sem se, da je ljubezen tista, ki zdravi vse rane, in ne čas.
naučil sem se, da je najlažji način, da postanem velika oseba ta, da se obkrožim z drugimi, pametnejšimi od mene.
naučil sem se, da vsak, ki ga srečaš, zasluži pozdrav z nasmeškom.
naučil sem se, da nihče ni popoln, dokler se ne zaljubiš v njega.
naučil sem se, da je življenje grobo in da sem jaz še bolj grob.
naučil sem se, da možnosti niso nikoli izgubljene; kajti nekdo bo zagrabil tvoje izpuščene možnosti.
naučil sem se, da ko udomačiš zagrenjenost, bosta sreča in srčnost odšli drugam.
naučil sem se, da je potrebno svoje besede ohranjati mehke in nežne, ker jih boš morda moral jutri pojesti.
naučil sem se, da je nasmeh brezplačen način, da izboljšaš svoje možnosti.
naučil sem se, da ko te novorojeni vnuk prime z ročico za mezinec, se povežeš s celotnim življenjem.
naučil sem se, da vsakdo želi živeti na vrhu planine, ampak vsa sreča in rast nastajata pri vzpenjanju na njo.
naučil sem se, da čim manj časa imam, več naredim.
Andy Rooney
--
Organ govora niso usta, temveč srce.«
M. de Cornouardt
"The deeper you feel the more silent you must be about your feeling."
(Wittgenstein)
Gost: Nan
oktober 08 2011 00:20
"Let us move together, let us sing together
Let us come to now our mind together
Let us share, like sage of the past
That all people may enjoy the Universe
Unite our intention
Let our heart be inseparable
Our mind is as one mind
As we to truly know one another become one"
Gost: Dragica
oktober 11 2011 09:44
Hmmm, če sem iskrena - v glavnem klišeji in leporečenje.
Lepo se bere, a je zame daleč od prizemljene realnosti.
Niti z eno mislijo se nisem mogla identificirati niti do polovice, z večino pa sploh ne.
Leporečenje je kot mikser: več različno -lepih stvari boš zmešal, manj kvalitete
boš dobil. ( misel je avtorska)!
Gost: Nan
oktober 11 2011 13:14
Dragica, dodaj svoj verz pa pokaži kako se piše kvalitetna poezija.
Ludwig Wittgenstein in riši, ki je zapisal hvalnico v Rigvedi bosta težko upoštevala kritično oceno.
Gost: Nan
oktober 11 2011 14:07
UPOZNAVANJE PARIZA IZBLIZA
(Zvonimir Balog)
moj domaćin me pokušava informirati
poznavanjem stvari impresionirati
vidiš ovdje je sjedio pikaso
za ovim stolom brak je haso
ovaj ovdje poznat je balkon
što je na njemu stajao breton
ovdje je ćorio balzakov gorio
u ovoj kavanici renoar
gotovo bio inventar
kroz ovaj je prozor gledao van
nitko drugi do glavom sezan
ovim se stubama korbizje penjao
vizavi lotrek je kenjao
ono na uglu je zgrada
u kojoj je odsjedala vaša vlada
ovo je kavana la paleta
u nju svraćaju umjetnici svijeta
ovdje je žorž simeon napisao prvi triler
u ovoj je jazbini gladovao miler
a ovo gdje smo sada kavana je rotonda
pa kaj onda
rekao sam na kraju risti
reci gdje bi mogli nekaj jeftino a dobro
pocugati i prigristi
Gost: Dragica
oktober 11 2011 18:51
nan, brez tezav grem skozi vsako izreceno misel in jo preoblikujem po svoje, ko in kjer se z njo ne istovetim.
Bi rad to? Kaksen smisel ima to?
Kar se pa pesnjenja tice pa - cenim zgolj tisto, kar je neklisejsko in kar je tako posebno udarno, da se dotakne moje duse, ne mojih razumskih zaznav.
to besedilo zgoraj zame ni pesem v nobenm smislu, se manj molitev. Je izjavljanje necesa, kar je od nekoga, njegova resnica - ki zame ne drzi, s katero se ne morem poistovetiti.
Glej, pisati in biti slaven se ni garant nobene kvalitete!!!
Tudi slovenski pregovor, MOLK JE ZLATO je polovicna resnica.
Drzi pogojno in izjemoma.
Biti tiho, ko se dogajajo grozodejstva v svetu, nasilje, izkoriscanje, je molk kolaboracija!
Evo, banalen primer.
Posplosevati neka osebna spoznanja kot obceclovesko resnico, je naivnost brez primere.
VSAK JE SEBI NAJVECJI UCITELJ, izkusnje pa pac tiste, NASE, ne druge, ki nas najvec naucijo.
Te zanimajo moje pesmi? ne delam si reklame, jih pa pisem in objavljam. Obisci mojo web page, dodaj samo besedo poigravanja, moje ime in nekaj jih bos nasel. Ni pa nujno in ti tega ni treba narediti.
Jaz sem se tu oglasila zaradi sebe. Kot sem se pred casom zaradi farizejstva, ki sem ga na teh pozitivkah odkrila. Iti se leporecja, hkrati pa biti prvi portal linca toliko casa Marka Pogacnika.
" ko se ti posveti v glavi, je lahko ze trda noc". Misel je avtorska.
.......................
naucila sem se, da ko ljubis, se to ponavadi ne vidi, se pa cuti,
naucila sem se, da je ljubezen tista, ki uci, a se sama nicesar ne nauci.
naucila sem se, da ni velik tisti, ki zleze v cimvec "riti", ampak tisti, ki se v zivljenju cimvecim izogne,
naucila sem se, da se v zivljenju z nikomer ne primerjam, ker se mi ni treba,
naucila sem se, da ni Boga, ki bi odlocal o meni, mi karkoli dal, vse je v meni,
naucila sem se, da je zivljenje toliko lepo, kot sem lepa jaz,
naucila sem se, da je prijatelj angel vzajemnosti,
naucila sem se, da si dan lahko najbolj polepsam sama,
naucila sem se, da je otrok darilo Narave in njen najvecji cudez,
naucila sem se, da je se kako pomembno imeti prav, ko nas svet hoce razosebiti,
naucila sem se, da zgolj velike duse molijo iskreno, da odpuscajo sebi in drugim,
naucila sem se, da je VEDNO treba gledati s srcem tako sebe, kot druge
naucila sem se, da je denar fantasticna stvar, se posebno, ce ga znas deliti s tistimi, ki zivijo v pomanjkanju,
naucila sem se, da smo vsi vredni ljubezni in spostovanja,
naucila sem se, da bolj kot smo posebni mi, bolj posebna je nasa ljubezen,
naucila sem se, da ni vecnih ljubezni, so minljive, kot je minljivo nase telo,
naucila sem se, da naredim toliko, kot sem pripravljena vloziti vase,
naucila sem se, da ni resnega ali neresnega zivljenja, ampak je preplet nasih stisk, hrepenenj in pricakovanj,
naucila sem se, da je moja intuicija prva in najpomebnejsa vodnica, ko gre zame,
naucila sem se, da sem priviligirana kot zenska, v meni se lahko rojeva zivljenje,
naucila sem se, da poslusam sebe in v sebi iscem odgovore, kam, kako dalje,
naucila sem se, da je treba delati na sebi, kajti le tako bo svet boljsi!
..................................
naucila sem se ljubiti poezijo - nic ni bolj mojega, kot je pesem!
napisano v tem trenutku. In spet so to resnice, ki veljajo zame. Dragica
Gost: Nan
oktober 11 2011 19:56
Dragica, ti piši o tistem kaj tebe zanima, jaz bom pa o tem kaj mene zanima. O okusih se ne debatira.
Lep večer.
Gost: danilo1
oktober 11 2011 22:39
Smehljaj ,
na zgubanem obrazu,
vsem pove,
da ve, od kod prišel
da ve, kam gre.
Vse vmes je le
Sedaj.
Zato smehljaj.
Gost: danilo1
oktober 13 2011 12:12
Pi smo
Že stokrat filozof, pod nosom se obriše
ko konstanta v neskončnost decimalke piše,
se struktura spremenljiva, skriva, ne izriše,
delišče se obrača, dokler vse resnice ne obišče.
Gost: danilo1
oktober 13 2011 12:25
Sveča joče
Pogoltnil sem laži pretkane
pogoltnil sem sramoto vso
pogoltnil sem ponos preklet.
Pogoltnil še spomin na to.
Vpet in spet, morda do zmag,
se še odžejal z roso,
ko trebuh me čez prag,
pognal v svet s culo boso.
Ko bi le vedel, da na preži vrag stoji,
ko bi le vedel, da jaz mu brusim koso,
ko bi le vedel, kam vodijo poti.
Ko mogel bi, le en požirek več,
usodni, tvoj, poslednji, preveliki.
Sedaj odrasli vnuki peli bi novejši sliki.
In več postal ledena sveča, kakor meč
zabita v srce, ne more preč v tej obliki.
V leta zagozdena mi obraz kazi,
ta mrzli mraz zazebe še kosti,
ko pridem tja na domačijo.
A tista drava je odtekla
kot pobožal angel bi srce,
posijalo Sonce, ne prevroče
da odžene ozebline, to gorje.
Sonce glej: ledena sveča JOČE.
Gost: danilo1
oktober 13 2011 12:54
Na drugi strani Plank
Zaplankan ni pogled kentaura
z deviškim srcem in
z zajčkovo sintakso misli, ko
zagleda se, v nebroj strun
z enoličnim vpetjem.
Zaziblje se z njimi skozi vrata
za katerimi stopnišče,
z devetimi odzivi
z vso, širino in globino.
Z vrha čuti eno in edino
zmeraj in povsod prisotno
zaželjeno stvarstvo.