Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Spoštovani Astronom nekatera tvoja vprašanja spominjajo na 'mantro': 'V imenu dualnosti, z dualnostjo, za dualnost'. Morda si hotel povedati kaj drugega? Kakorkoli že, v HINEANI dualna nasprotja, kot so 'prav', in 'narobe', 'slabo' in 'dobro' ne obstajajo. To pa 'otočanu' ni znano, zato imajo nekateri ,otočani' paradoksalno mantro: ' V imenu (domnevne) enosti, z enostjo in za enost jaz sem enost, kar pa ni znano in ne obstaja na mojem otoku ni enost. In nič izven mojega otoka (nezavedanja in neznanja) ni enost.' Nesmiselnost tega stališča je očitna, saj v resnični enosti ne bi mogla obstajasti nobena dualnost med 'mojim' in 'tvojim' stališčem. Seveda pa resničen praktikant HINEANI ve tudi to, da je trajanje take blažene zavesti na pragu resnične enosti časovno zelo omejeno. (Preveč dobrega naenkrat ni dobro). In realno gledano torej večino časa prevladuje dualnost, ki pa ni nujno izključujoča in nepovezana, kot je značilno za nekatere individume dualne zavesti..
Menim da gre pri pojmu otočnega obratovanja bolj za princip nepovezanosti (recimo v omrežje makrokozmične matrike). Predstavljam si da so ljudje v čolnu bolj povezani z raznimi vidiki 'reke' kot bi bili v primeru vstrajanja na svojem omejenem koščku 'kopnega' sredi 'reke', ali 'morja'.
Tisto preklestvo nad zakaj in zato je v enosti obenem tudi blagoslov in je tako kletev promoviral že A. Crowley. Ponovno bom omenil da v HINEANI ni potrebe po prekletstvu nad čemerkoli, to je 'operacija' dualnosti kajpak.
Ja, in Še panefina vprašam, ali je prepričan da utihnenje intelekta zadostuje za vsevišnjo ljubezen.
Jaz bi bil navdušen, če bi bilo tako zelo preprosto. Ampak pri mnogih se intelekt še niti oglasil ni in zato tudi ne more utihniti. In pri tem v glavnem ni opaziti nič od tega kar naj bi se zgodilo samo zaradi odsotnosti intelekta... Ne vem, ne vem, če bo ta teorija, ali religija, ali karkoli že predstavlja tako stališče šla skozi.
Yoda:
Ja, in Še panefina vprašam, ali je prepričan da utihnenje intelekta zadostuje za vsevišnjo ljubezen.
Jaz bi bil navdušen, če bi bilo tako zelo preprosto. Ampak pri mnogih se intelekt še niti oglasil ni in zato tudi ne more utihniti. In pri tem v glavnem ni opaziti nič od tega kar naj bi se zgodilo samo zaradi odsotnosti intelekta... Ne vem, ne vem, če bo ta teorija, ali religija, ali karkoli že predstavlja tako stališče šla skozi.
Mirko:
Spoštovani Yoda tišina uma o kateri govorim, je rezultat totalne jasnosti glede nečesa.
Priti do take jasnosti pa se ne da skozi samoprevaro ( v našem primeru skozi lažno tišino), temveč skozi izjemno iskrenost do samega sebe.
Tišina uma o kateri govorim, je torej rezultat celovitega razumevanja i poznavanja samega sebe.
Najbrž vsi vemo, da kaj takega ni ravno enostavno, mar ne?
Ko govoriš o tem, da se pri nekaterih intelekt niti oglasil ni, se na nek način strinjam s teboj.
Namreč sploh prva stvar, ki se človeku mora zgoditi pri procesu spoznavanja sebe je, da se začne zavedati svojih misli ali delovanja intelekta.
Od tu naprej pa nastopi največji izziv za človeka.
Misli ni tako lahko utišati.
Večina »duhovnosti« se zavestno ali ne, ukvarja prav s tem »kako« utišati misli.
Toda intelekta se ne da prevarati in zaradi tega nenehno ponavljam, da se s triki in zvijačami ne da prehiteti svoje sence.
Ali je tišina ali pa je ni.
V tem kontekstu je sleherni "kako" le nadaljevanje trikov uma, saj je v "kako" vsebovam postopek..., ta vključuje čas z vsemi problemi le tega..., skozi čas pa se v brezčasovno, v nekaj povsem novega ne da priti.
Čas je namreč dejavnik starega.
Tako preprosto je vse skupaj, a priti do teh spoznanj je najtežavnejša naloga za slehernega posameznika.
Zakaj?
Ker intelekt glede teh vprašanj komplicira, komplicira, komplicira...in se vrti v začaranem krogu lastne omejenosti.
Namesto, da bi se dejanko spoznaval, kupuje instant juhice in ponavlja kar so drugi rekli..., kar mu pravi tradicija...
Zaradi takega zgrešenega pristopa se posameznik in svet ne spreminjata v kakovostnem smislu, v smislu spremembe zavesti.
Ko ti vse to postane kristalno jasno si zunaj polja dualnosti, intelekt pa deluje kot podmazan in služi svojemu namenu.
Upam, da sedaj lažje dojemaš, da nimam teorij ali iluzij o tišini intelekta.