Živijo zbrana družba Pozitivcev in Pozitivk.

Mene pa zanima, kako bi se znebil zavisti. Da ne bi bil vsakemu, ki ima nekaj več od mene fouš. Če ime kdo kakšen pameten predlog naj mi pomaga...

LP Jure

Jah, malo je potrebno raziskati svojo zavest.

Npr.: nimaš partnerja in si ga močno želiš in zato zavidaš drugim, ki ga imajo. Torej, začneš z vprašanjem: Če dobim partnerja, kaj mi bo to prineslo, kaj bom pridobil? Kako se bom počutil? Možen odgovor: moja potreba po crkljanju bo zadovoljena itd. Česa ne bo več, kakšnih `neprijetnosti´ne bo več? Možen odgovor: dolgčas mi ne bo več itd.
Ko dodobra raziščeš svoja čustva in misli ugotoviš, da ti želje `obljubljajo´ neko popolno doživljanje, izkušanje, bivanje. Zato si stvari sploh želiš. Nato se ozreš na preteklost, ko so se ti določene želje izpolnile in ugotoviš, da ti je vsaka izpolnjena želja prinesla tudi določene težave. Nekater več, nekatere manj. Torej, da tega popolnega bivanja, doživljanja, ki ti ga obljubljajo želje, sploh ni, da ne obstaja. Vsaka želja, ki se ti izpolni prinese pozitivne stvari in tudi negativne stvari.
Torej, sedaj se zavedaš, da ko se ti izpolni določena želja, ne bo tako lepo, kot si predstavljaš. Na tej točki navdušeno `željenje´ že ponehava. Ker, če se ti bo želja izpolnila, se boš moral spopasti tudi z določenimi težavami, ki jih pa ne moreš predvideti. In to ni prijetno.
Nato se posvetiš še malo zavisti, kot čustvu. Zakaj zavidam nekomu, ki ima partnerja? Zato, ker si predstavljam, da je on-a popolnoma srečen-a, ker ima partnerja. Ker si predstavljam, da bom jaz popolnoma srečen, ko bom dobil parnerja. Amak to si že ugotovil, da to sploh ni res. Kajti vsaka želja prinese tudi nekaj težav, poleg zadovoljitev.
In če se poglobiš v dotično osebo, ki ji zavidaš, potem ugotoviš, da tudi ta oseba ni popolnoma srečna, da ima težave, prav zaradi tega, ker ima partnerja-ko. No, takrat zavist precej zbledi, včasih popolnoma.


Zavist, tako kot drugo neprijetno čustvo, ne bo nikoli čisto izginilo, ker je del naše narave. Postane pa obvladljivo in to je najpomebneje. Da nisi z njim obseden in da svojo pozornost, energijo in čas lahko posvetiš še čem drugem.

»Torej, sedaj se zavedaš, da ko se ti izpolni določena želja, ne bo tako lepo, kot si predstavljaš. Na tej točki navdušeno `željenje´ že ponehava.«

»In če se poglobiš v dotično osebo, ki ji zavidaš, potem ugotoviš, da tudi ta oseba ni popolnoma srečna, da ima težave, prav zaradi tega, ker ima partnerja-ko. No, takrat zavist precej zbledi, včasih popolnoma«

Lep pristop, v bistvu sporoča, če komu zavidaš, se potolaži s tem, da je nesrečen…


ker osebno ne morem ti nič svetovati sem našla odlomek iz revije "Cosmopoliten", ki sicer ne temelji na ne vem kakšnih tehnikah je pa še ena druga varianta dela s tem občutkom:

"“Če pa gre za zavist, ki se je zavedamo in ob njenem pojavu vselej začutimo neustreznost svojega doživ­ljanja ter posledično krivdo in depresivnost, to pomeni, da smo se pripravljeni z njo soočiti in analizirati ter odpraviti vir teh neprijetnih občutkov. Takrat obstaja možnost, da negativno energijo zavisti predelamo v bolj zdravo rivaliteto.”

To se zgodi, ko prek zavidanja drugemu nekako uspeš prepoznati svoje lastne želje, ko odpreš oči in uvidiš ali najdeš takšen ali drugačen način, kako bi lahko bolje dosegla svoj cilj. Veš, da si nekaj želiš, vendar nimaš pojma, kaj bi to lahko bilo? Pobrskaj po svoji notranjosti in si priznaj svoje najbolj skrite potrebe.

Ti manjka motivacije, zagretosti in vztrajnosti, da bi uresničila svoje želje? Spomni se na staro modrost: brez muje se še čevelj ne obuje – in si dopovej, da je treba v vsako stvar vložiti določen trud.

Meniš, da bi cilj lažje dosegla, če bi imela več znanja ali spretnosti? Pojdi na seminar, izobraževanje oziroma tečaj ali prosi za pomoč nekoga, ki tisto področje obvlada. Prav tako te ne bo konec, če boš osebo, ki ji zavidaš (če ti to le ne predstavlja prevelikih težav in ovir), vprašala, v čem je ključ njenega uspeha. Morda ti bo zaupala kakšen preprost in koristen trik, ki ga lahko uporabiš.

Ko boš uspešno stopala po poti do svojega cilja, boš začutila zadovoljstvo in užitek – negativna energija, ki jo je ustvarjala zavist do sreče, uspehov in ponosa drugih, pa bo kar izpuhtela."

link za celoten članek: http://www.cosmopolitan.si/samo-zate/obrni-zavist-v-svojo-korist/

lp

Upam, Jure, da ti sam nisi razumel mojega odgovora tako, kot moja predhodnica. Ne gre za to, da bi se napajal z nesrečo drugih, temveč zgolj za spoznanje, da nič, tu na zemlji ni popolno. Nobena situacija, nobeno stanje, popolnosti ni, take, kot nam jo obljubljajo naše želje in ki vidijo svoj odsev v drugih, katerim pa se je `naša´želja uresničila in zato jim zavedamo. Ker v njih vidimo našo lastno popolno srečo. Sprejeti to, da popolnega zadovoljstva, ugodja, užitka ni oz. so ti kratkotrajni in nujno jim slej ko prej sledi `dolinica´, je pa zelo težko. In večinoma zato potrebujemo življenja...

Srečno!

Zelo resno za začetek: Razmisli, zakaj si želiš, da bi se znebil zavisti.

Ja tako je, nočem se celo življenje primerjati z drugimi in tekmovati z njimi. Pa nej gre to za materialne ali pa nematerialne dobrine. Rad bi se osvobodil tega čustva (občutkov). Rad bi bil zadovoljen in srečen s tistim kar imam...

Hvala za komentarje.