Radovan Radetič: Kako razumeti vedenje otroka in se nanj ustrezno odzvati
Zdrave družine pogosto ustrezno vrednotijo otrokovo počutje. Lačnemu otroku starši dajejo jesti, ne da bi mu pri temu oporekali; jokajočega otroka starši pomirjajo in poskušajo ugotoviti, kaj bi lahko bilo narobe; jeznega otroka starši jemljejo resno. Zdrave družine slišijo otrokove želje in upoštevajo njegove potrebe in čustva.
Nekateri starši pa imajo negativne vzorce vedenja, ki so trajni, in ki v otrokovem življenju prevladujejo in mu škodujejo. Vedenje vključuje katerokoli dejavnost, opravilo ali osebno reakcijo, torej vse, kar organizem počne vključno z aktivnostjo in odzivnostjo na stimulacijo. Splošno mnenje strokovnjakov je, da je vedenje spremenljivo in prilagodljivo, ter da razvojni procesi silijo otroka k spremembam, s katerimi prispeva k reševanju ali pospeševanju svojih težav.
Dejstvo pa je, da marsikateri otrok in mladostnik kaže simptome različnih vedenjskih motenj, ki pogosto dosežejo svoj vrh pri 12 letih za fante, in 13 letih za dekleta. Te motnje so lahko povezane s povečanim številom samomorov, kriminala, šolske neuspešnosti in socialne disfunkcionalnosti.
Kot svoj prispevek k razumevanju vedenja otrok in staršev ter nudenja pomoči družinam pri urejanju družinskih/partnerskih razmer ter preprečevanju nasilja, je predavatelj na podlagi znanj, ki jih je pridobil v času izobraževanja iz Izkustvene družinske terapije, ter z uporabo modela Strukturne analize socialnega vedenja razvil posebne oblike dela s starši, otroci in družinami, ki mu pomagajo opisati in spreminjati neustrezne vedenjske vzorce, ki se lahko pojavijo v življenju starša ali otroka kot posledica številnih življenjskih izkušenj, pridobljenih v različnih življenjskih okoljih.
Radovan Radetić je univ. dipl. sociolog, zaključil je tudi izobraževanje za družinskega terapevta, mednarodno šolo za družinske mediatorje. V zadnjih dveh desetletjih so pod njegovim vodstvom nastajali odmevni projekti, v katere je bilo vključeno veliko število ljudi, ki jih je usposabljal za delo z mladimi. Večina centrov za socialno delo po Sloveniji ima razvite Učno vzgojne centre, ki so nastali po izkušnjah CSD Moste, kjer je Učno vzgojni center prvič razvil leta 1991.
Programi dela z mladimi (tabori preživetja, peš pohodi Ljubljana - Reka: Ljubljana - Dunaj, Jadranje, Tabori Kranjska Gora) so le nekateri projekti, za katere je usposabljal in potem tudi superviziral številne izvajalce. Na podlagi enodnevnih piknikov za mlade iz ogroženih družin je TV Slovenija posnela film, ki se na Fakulteti za socialno delo uporablja kot učno gradivo za izobraževanje študentov socialnega dela. Leta 2006 je začel sodelovanje z Zavodom Aleksandra, razvil SASV model, ki je eno od orodij s katerim je možno opredeliti, definirati socialno vedenje posameznika v odnosu do sebe in drugih. Med drugim zagotavlja lažji pristop k otroku in njegovi družini ter prepoznavanje in odpravljanje tistih ovir, ki to rast zavirajo.
NE ZAMUDITE
