Okrogla miza ob Svetovnem dnevu srca
Ob Svetovnem dnevu srca, ki letos poteka pod geslom »En svet, en dom, eno srce«, vas Koronarni klub Mežiške doline in Občina Mežica vabita k udeležbi na okrogli mizi, ki bo potekala
v sredo, 28. septembra 2011, ob 17 uri v dvorani Narodnega doma v Mežici (Trg 4. aprila 4, Mežica)
Na okrogli mizi bomo spregovorili o možnostih učinkovitejše preventive in boljšem podpornem okolju za srčno-žilne bolnike. Vabimo vas, da s svojimi zamislimi in izkušnjami prispevate k plodni razpravi.
Ob 16.20 bo predstavitev vsebinske mreže NVO za zdravje (možnosti sodelovanja in vključitve v mrežo).
Vljudno vabljeni!
Prijave zbiramo na: info@srce-si.si ali na 02 821 51 93 (12:00 – 14:00).
O čem bo tekla beseda oz. par iztočnic v razmislek…
Kdo ima največji vpliv na naše zdravje?
So to zdravniki oz. zdravstveni sistem? Je le-ta dovolj učinkovit, oziroma, kje so potrebne izboljšave? Smo za lastno zdravje odgovorni ljudje sami, ki preko svojih staršev in skrbnikov v rani mladosti pridobimo ali ne pridobimo učinkovito zdravstveno vzgojo? Kakšno vlogo bi v zdravstveni vzgoji morali imeti vzgojno izobraževalni zavodi? Kakšna je vloga in vpliv medijev na osveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu? Kako lahko na izboljšanje zdravja in zdravstvenega sistema vplivajo nevladne organizacije?
Ali za strokovno obravnavo pacienta zadošča čas, ki ga zdravniku nalaga normativ?
V kolikšni meri se lahko zdravnik posveti svojemu pacientu? Ali imajo zdravniki čas, da pacientom v njim razumljivem jeziku pojasnijo bolezensko stanje, izvide in v pogovoru s pacientom predpišejo ustrezno zdravljenje in mu svetuje ustrezne spremembe življenjskega sloga.
Srčno-žilna obolenja so trenutno največji posamezni vzrok smrti v EU in predstavljajo približno
40% vseh smrti med obema spoloma. V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni srca in ožilja umre 8000 ljudi. Najbolj ogroženi so moški, med 54 in 64 letom starosti (zaradi bolezni srca in ožilja v tej starosti umre 33% moških in 10% žensk).
- Ali je dovolj pozornosti namenjene ljudem z ugotovljenimi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni?
- Kako bi se dalo izboljšati položaj srčno-žičnih bolnikov (brezplačen merilec srčnega utripa, na bolnika usmerjena oskrba v zdraviliščih itd.)?
Vsak dan v Sloveniji nenadni
srčni zastoj doživi
deset ljudi, od tega jih pet takoj umre. Številka letno doseže okoli 2000 mrtvih. Po srčnem zastoju imamo zgolj 5 minut časa, da ukrepamo.
Avtomatični srčni defibrilator (AED) rešuje življenja, njegova uporaba je enostavna in varna, tisti, ki nudijo pomoč, pa z aparatom bolniku ne morejo škoditi.
- Ali prepoznamo znake srčnega zastoja in znamo ustrezno ukrepati?
- Ali je dostopnost AED-jev zadostna in ljudje dovolj poučeni o mestih postavitve?
- Ali bi moralo zdravstvo prednostno zagotoviti vgrajen defibrilator ogroženim za srčni zastoj?
O teh in drugih vprašanjih se bomo pogovarjali na okrogli mizi ob Svetovnem dnevu srca. Veseli bomo vsakega vašega odgovora, komentarja ali vprašanja, saj vsaka ideja lahko vodi v pozitivno spremembo!
NE ZAMUDITE
