SCI FI…
sonorična gledališka predstava s svetlobno in video instalacijo
12. oktober 2010 ob 19:00 PREMIERA!!
Ljubljanski grad, Kazemate
Vstopnina: 17 €, 8 € za dijake, študente, upokojence in umetnike s statusom
Hanna Preuss
Festival Ljubljana 2010
Režija in glasba: Hanna Preuss
Videografija: Luka Umek/Guillaume Cailleau
Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc
Kostumografija: Tjaša Celestina/Irena Nose
Igralci: Nataša Burger, Boris Ostan
Hanna’s atelje sonoričnih umetnosti
več info na: http://www.ljubljanafestival.si/
HANNA PREUSS VAM PONUJA ZVOČNO GLEDALIŠKO IZKUŠNJO
Njene sonorične gledališke predstave so »inovativne in odmevne«, (Primorske novice) »najkakovostnejše, kar jih je bilo v zadnjih letih mogoče videti v slovenskem prostoru« (Delo) … Hanna Preuss je … »e una regina del sonoro!« … kraljica zvoka!
Njena ljubezen do zvočne podobe filma jo je v 30ih letih ustvarjanja popeljala na sam svetovni vrh oblikovanja zvoka. Številne tuje in domače nagrade in njen podpis pri več kot 120-ih filmskih projektih je dokaz njene izjemne sposobnosti izražanja z jezikom katerega besede so univerzalne. A filmska platna je v zadnjih letih zamenjal gledališki oder – Hanna Preuss uspešno razvija ne le slovenske, pač pa tudi svetovne temelje sonoričnega gledališča. SCI FI… je po predstavah Sonoria (2006), Soniferus in zvočni sij (2007), Ptih! (2009) ter Sence.Misli.Risbe.Takt (2009) njen peti projekt, ki nadaljuje utemeljevanje te nove oblike gledališča.
Projekt je nastal v koprodukciji Festivala Ljubljana – slovenske kulturne institucije, katere poslanstvo je naši deželi predstaviti svetovno umetnost. Tokrat Festival Ljubljana podpira domačo inovativnost in pristopa k projektu kot koproducent.
Nadgradnja sonoričnega pristopa k gledališču je tudi izbira prostora. Kazemate na ljubljanskem gradu so specifičen in nedefiniran uprizoritveni oder, ki kar kliče po novi zvočni nevihti, temni tišini in rojstvu zgodbe.
O PREDSTAVI: SCI FI…
»Če nam je stvarnik dal željo po letenju, zakaj nam je vzel krila?«
sonorična gledališka predstava s svetlobno in video instalacijo
Zamisel za predstavo izhaja iz principa sonoričnega gledališča, ki združuje elemente mobilne tridimenzionalne zvočne instalacije v prostoru z izraznimi sredstvi gledališča in drugih umetnosti. Gre predvsem za (samo)raziskovanje emocionalne pokrajine in njenega odzivanja na zvok, ki mu je v predstavi vse podrejeno. Vizualni, svetlobni in elementi žive igre podpirajo racionalno izkušnjo in prispevajo elemente objektivne zgodbe, medtem ko se večina predstave odvije v vsakem posameznem gledalcu na čustvenem, celo nezavednem nivoju.
Sama zgodba predstave je zelo preprosta: gre za ponavljajočo se inkarnacijo dveh bitij v svet s posebnimi zakonitostmi in lastnostmi. Bitja se trudijo medsebojno obvladovati, obvladati svet, ki jim je na voljo in obvladati lastno usodo. Toda zdi se, da nič od tega ni obvladljivo, pogojena so s preteklimi napakami in spodrsljaji in podrejena nepredvidljivemu ritmu rojstev in smrti, ki na videz ne dovoljujejo nikakršnega napredka.
Čeprav se na začetku zdi, da gre za uprizoritev nekega fantastičnega sveta, planeta z bitji, ki z nami nimajo nič skupnega, postane kmalu očitno, da gre predvsem za pripoved o človekovi evoluciji iz čustvenega v duhovno bitje: o učenju iz izkušenj, o preseganju izkušenj in iskanju smisla; o iskanju skozi interpretacijo in reinterpretacijo preteklega, tekstualizacijo in brisanje spomina; o zavedanju boleče omejenosti v času in prostoru, o neusahljivem hrepenenju po večnosti in popolnosti. Smisel pa se nahaja onkraj izkušenj danega sveta in se končno najde v tišini lastnega mirovanja, ki pa pomeni izničenje subjekta.
O SONORIČNEM GLEDALIŠČU ...
Sonorično gledališče je multimedijska raziskovalna oblika gledališča, ki združuje elemente mobilne tridimenzionalne zvočne instalacije v prostoru (izhajajoč iz Surround Sound tehnike v kinematografiji) z izraznimi sredstvi gledališča in drugih umetnosti.
Sonorika je nastajajoča veda, ki se ukvarja z izraznim in čustvenim učinkovanjem zvoka ter s psihologijo ustvarjalnega procesa, ter raziskuje fiziološko in psihološko vplivanje z zvokom, zvočno dejanje v prostoru in vizualne pojave vezane na zvok.
Kot sonorična umetnica je Hanna Preuss ustvarila pojem (poimenovanje) in pojav (kontinuirano produkcijo predstav) Sonoričnega gledališča kot krovne institucije, kjer se ukvarja z izraznim in čustvenim delovanjem in inovacijo zvoka v gledališču. Gre predvsem za (samo)raziskovanje emocionalne pokrajine v odnosu do zvoka. Obenem gre za sprotno posodabljanje, razvijanje in raziskovanje tehnoloških inovacij na področju obdelave in reprodukcije zvoka.
Gledališče je pojmovano kot zvočni akvarij v katerem gledalec lebdi med temo in svetlobo, prepuščen čustveni in pripovedni moči zvoka. Potopljen v gibljivi zvočni svet, nezmožen zavestnega nadzora nad vdorom zveneče snovi v podzavest, se prepusti intimnemu popotovanju po lastnih čustvenih pokrajinah.
Posamezni elementi so v predstavah združeni po pravilih, ki so prenesena s področja glasbene teorije in prakse in vnašajo v gledališki prostor sveže rešitve, ki radikalno preoblikujejo in spreminjajo aktualno pojmovanje gledališča.
Sonorično raziskovalno gledališče je avantgardna oblika gledališča, ki izkorišča tako najnovejše tehnološke iznajdbe, kot tudi odkritja na področju človeške psihe za to, da ustvari multimedijsko in interdisciplinarno umetniško delo, enkratno in neponovljivo gledališko doživetje.