POT DUHOVNOSTI – KDO SEM JAZ?
I.TEORETIČNI DEL:
1.pojem duhovnosti nakazuje nepopolnost. Ko človek reče, da se je pričel ukvarjati z duhovnostjo, bi to lahko pomenilo, da je bil predtem barbar. Mislim, da bi bila boljša raba pojem SAMOSPOZNAVANJE. Zakaj? Ker ljudi hitro zbegajo pojmi, kjer ni jasnih definicij, in kar se duhovnosti tiče, bi to vsekakor držalo. Duhovnost je namreč pribežališče različnih eskapizmov (motenj, kot je pretirano samopoveličevanje, poveličevanje določenih metod, kot so posamezne tehnike meditacij, dihanja, seminarjev itn). Človek se lahko v množici ponudnikov na DUHOVNEM TRGU IZUGUBI. Rekla bi lahko, da se pod pojmom duhovnost skriva vse, od zrna do plevel.
2.SAMOSPOZNAVANJE kot alternativna, torej drugačna raba predmeta in miselnih predstav, povezanih z njim, nudi jasnejšo sliko, bolj precizno predstavo v iskalcu potencialnem zdravitelju, pri pomočniku lajšanja človeških usod...
PRAVILA SAMOSPOZNAVANJA:
A. mentalna higiena (misli, nazorov, dejanj, namenov...)
B. urjenje v poštenju do samega sebe, ki skozi samospraševanje (ki nikoli ne sme zaiti v ekstreme, sicer se njegova terapevtska moč izgubi) pripelje do pomembnih ugotovitev o samem sebi, ki pogosto ne samo presenetijo, ampak celo šokirajo
C. poanta samospoznavanja je v tem, da človek sprejme tudi svoje senčne plati, ki so prisotne v vseh nas brez izjeme
3. Ko se človek loti naloge SAMOSPOZNAVANJA, slej ko prej naleti na razpetost med “nebom in zemljo”. Na tem mestu je potrebno ločevati med vrednotami zemlje (materialna varnost, želja po uspehu, zdravju, bogastvu....) in vrednotami neba (poštenost, dobrota, čistost...). To razpetost bom razložila na nivoju čaker oz. energetskih centrov.
Doseženo ravnovesje med nebom in zemljo poimenujemo modrost, ki pa ni lahko dosegljiva. Neka končna modrost, kjer človek nič več ne niha v svoji duševnosti, je t.i. nirvana, ki pa nam je bolj ali manj nedosegljiva.
V tem primeru se ponovno poslužimo pojma samospoznavanja, ki po navadi pomeni napor, ki so ga posamezniki zagotovo že izkusili. Na tem mestu ne gre za neko duhovno lebdenje v irealnem svetu, polnem iluzij, pač pa za sprejemanje realnosti take kot je. Realnost pa je povezana z ozemljitvijo, torej priznanjem vrednot zemlje. Precejšen delež isklacev ima danes težave s poskusom doseganja prevelikih duhovnih idealov, ki jim niso kos. Iz tega vidika zdrava duhovnost pomeni ravno to: prepoznanje sebe v tem svetu in živeti sebe (z drugimi) taki kot smo.
Samosprejetje pomeni počasno (lahko pa tudi nenedano) odpiranje srčne čakre, ki je med drugim center kreativnosti. Človeka začno morda zanimati umetnosti, kot so risanje, kuharske spretnosti, vrtnarjenje, branje literature.... Za vsakega se najde neka specifika. Iz tega vidika pa je nesmiselno tekmovanje in primerjanje z drugimi; ZRELOST namreč pomeni ravno to: preseganje napačnih mislenih predstav o nebu in zemji in notranja pomiritev nasprotj, ki so poznana kot jing/jang, +/-, tema/svetloba... Skratka kot dualizem materije in energije, ki ravno zaradi te večne napetosti omogoča obstoj nas ljudi in našega pojavnega sveta.
PREDAVANJE BI OBSEGALO TO TEORETIČNO PLAT; SVEDA PRIČAKUJEM MODIFIKACIJO SNOVI GLEDE NA DOPRINOS POSAMEZNIH UDELEŽENK/UDELEŽENCEV.
II.PRAKTIČNI DEL:
Meditacija ozemljitve – vodena meditacija z moje strani.Ozemljitev nam prinese stik z realnostjo in materjo zemljo; na ta način dobimo življenjsko moč za premagovanje ovir, težav, napetosti. Posledično omogoča dojeti edino stalnico življena: spremembo.
Pogled v prihodnost in preteklost vsakemu udeležencu predavanja posamezno.
CENA: 3.300 sit/osebo
ČAS IZVEDBE: 23.12.03 ob16.30
Predava Lucija Mulej
Prijave na tel: 041 735 291 Tatjana
NE ZAMUDITE
