|  Papež Benedikt XVI. je med avdienco za rimskega glavnega rabina Riccarda Di Segnija opozoril na ponovno krepitev antisemitizma v Evropi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "Katoliška cerkev vam je blizu in smo vam naklonjeni. Po drugem vatikanskem koncilu sta narasla spoštovanje in vzajemno zaupanje. Stiki so vse bolj bratski in prijateljski, pod pontifikatom mojega predhodnika Janeza Pavla II. pa so se še okrepili," je dejal papež.
"V Kristusu si delimo isto dediščino očeta. Zato smo kristjani in se zavedamo, da smo skupaj z vami odgovorni za sodelovanje v dobro vseh ljudi v pravičnosti in miru, v resnici in svobodi, v svetosti in ljubezni. Ob ozadju tega poslanstva se moramo odločno boriti proti sovraštvu in nezadostnem medsebojnem razumevanju, nepravičnosti in nasilju. Kako naj v tem kontekstu ne bomo zaskrbljeni zaradi novih znakov antisemitizma?" se je v pogovoru z Di Segnijem vprašal papež.
Rimski rabin, ki je bil v preteklosti pogosto kritičen do katoliške cerkve, je dejal, da ceni dosedanja prizadevanja papeža Benedikta XVI. za dialog med kristjani in judi. "Od začetka novega pontifikata smo bili prepričani, da nazadovanja v dialogu med judi in kristjani ne bo, ampak da boste napredovali po poti, ki ste jo ubrali. To prepričanje ste že večkrat potrdili, s tem ko ste obsodili antisemitizem preteklosti in sedanjosti, s tem ko ste obsodili fundamentalistični terorizem in s posebno pozornostjo, ki jo namenjate državi Izrael," je povedal Di Segni.
Rabin je izrazil upanje, da bo Benedikt XVI. kmalu obiskal glavno rimsko sinagogo ter spomnil, da bo kmalu minilo 20 let od zgodovinskega obiska papeža Janeza Pavla II. v tej sinagogi. Prejšnji papež je s tem korakom pomembno prispeval k izboljšanju slabih odnosov med judi in Vatikanom ter poudaril svojo odločenost, da bo svoje papeštvo posvetil izboljšanju teh vezi.
www.dnevnik.si
|
NE ZAMUDITE
Papež posvaril pred naraščanjem antisemitizma
Prispeval/a: Nara dne ponedeljek, 16. januar 2006 @ 21:57 CET
Nara
Papež posvaril pred naraščanjem antisemitizma
Prispeval/a: eckhart dne sreda, 18. januar 2006 @ 16:53 CET
Cerkev in drugoverci
Edina zveličavna resnica
»Verjemi, kar določamo in blažen boš. Če ne, počivaj v miru! Z nami direktno napreduješ v onstranstvo…«
»Ko je imela cerkev moč, je preganjala vse drugoverske kristjane.« (Karlheinz Deschner, zgodovinar, literarni znanstvenik in večkratno nagrajen avtor)
»Inkvizitorji sicer ne prižigajo več grmad, toda njihova cerkev ni odgovorna za pogasitev teh ognjev. Spodbuda je prišla od zunaj. Čeprav nadpastiriji ne vidijo več možnosti, da pobijejo drugoverce, se vendar ne odpovejo svojemu stoletja staremu principu: zmoto je treba izkoreniniti. Kajti, 'kar ne ustreza resnici ali moralni normi, nima pravice na obstoj'; je učil Pij XII 1954.« (Horst Herrmann, profesor za katoliško cerkveno pravo, avtor več knjig)
»Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov.« (Ambrozij »sveti«)
»Ta fanatizem, to brezobzirno zasledovanje vseh drugovercev, ki se ne ustavi pred nobenim zločinom, ni v nobeni religiji tako dominiral in dominira kot v krščanstvu*.« (Eduard Meyer, zgodovinar, profesor za staro zgodovino na berlinski univerzi)
*(=Cerkveno krščanstvo, Jezus Kristus ni preganjal drugače mislečih; opomba redakcije)
»Na povelje boga kličem tako glasno kot le morem, ne pustite živeti čarovnicam, to človeško nadlego je treba pokončati z ognjem in mečem.« (Jezuit Georg Stengel, 1584-1651)
»Nočem sočutja za te čarovnice, želim, da jih sežgejo eno za drugo.« (Martin Luther, ustanovitelj Evangeličanske cerkve)
»Spada k najbolj upoštevanja vrednim dejstvom …, da se ustaljena cerkev v odločilnih trenutkih odloči za najbolj brezobzirno in brutalno nasilje in tako rekoč ne izpusti nobenega zločina, če se izkaže kot ustrezen, da odkloni druge oblike verovanja, prepričanja ali drugih stopenj spoznanja.« (Gerhard Wehr)
Papež posvaril pred naraščanjem antisemitizma
Prispeval/a: Nara dne sreda, 18. januar 2006 @ 23:13 CET
Ja, saj ni več nobena skrivnost, da krščanstvo in pravzaprav vse velike religije že dolgo niti niso več duhovne ampak politične institucije. Udinjajo se interesom denarja, moči, oblasti, ne pa miru, naravne etičnosti, sožitja. Nič čudnega, če se ljudje vse bolj iščejo drugje, verski "koncerni" pa se v tržni družbi pač enako kot drugi borijo, da ohranijo "stranke" (cena ni važna).
Samo to me še zanima, kdo bo prvi izkoristil potencial nakupovalnih centrov in v njih začel odpirati cerkvene ali podobne kotičke, v katerih se boste lahko duhovno napolnili, se pokesali za nepotreben nakup ali mlademu župniku ali nuni pokazali nove čevlje, bogu prižgali svečo, ki ste jo pravkar kupili s posebnim popustom.
Le maše žal ne bo moglo biti, ker so trgovine po novem ob nedeljah zaprte. A saj, če gremo v korak s časom, ne vem, zakaj ne bi maše preselili na soboto, gotovo jih bo obiskalo več naključnih mimoidočih kupcev kot jih sicer prihaja na nedeljske maše.
No, samo to ...
Papež posvaril pred naraščanjem antisemitizma
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 19. januar 2006 @ 12:54 CET
Ta filozofija pa ni le zdravilo za razum, ampak tudi moč, ki v človeku budi in krepi zgodovinski spomin. Tako v iskalcu spodbuja latentnega resničnega človeka in ga hrani, tako da se polagoma začne zavedati. Pri današnjem zahodnjaku pa mora želja po odrešitvi, ki dremlje v podzavesti, s pomočjo filozofije doseči njegovo zavest in se razviti v gibajočo silo-moč. V svojem materialističnem in religioznem iluzionizmu nemreč verjame, da sta ta svet in človek prava in ju je treba le nekoliko izboljšati. Le kako nej se zave najbolj notranjega hrepenenja po višjem svetu, za katerega je prazaprav določen?
Filozofija in vera sta pomembna pogoja Poti. Pojavi pa se trenutek, ko mora priti do popolne spremembe bistva. Ni odločilno, kaj človek verjame in si predstavlja, ampak kaj je. Vera in predstava lahko prispevata k spoznanju, da je nujna sprememba bistva, nakar posameznik na to pristane. Utemeljujeta smotrno ravnanje in vspodbujata. Vendar predstava in vera nista novo bitvo.
Gre v bistvu za samopredajo s pomočjo samospoznanja. To je poseben način spoznanja. Ni spoznanje z razumom in njegovimi pojmi, ampak doživetje, ovedenje. Na tej stopnji Poti to postane resno. V iskalcu se mora pokazati pravo bistvo in v njem delovati. To pa je možno s stalno naraščajočo zavestjo, da sta ego-duša in ego osebnost mimljivi in ne spadata k resničnemu človekovemu bistvu. Vero in nauk je treba torej udejanjiti.
Pri tem gre za doživetja, za zavestno notranjo izkušnjo, ne pa za preudarke, bomo opazili, da gre za pri teh izkušnjah za proces spreminjanja bistva: razsvetlitev in ovedenje pravega bistva ter manjšanje starega bistva, katerega minljivost prepoznamo. Krščanska terminologija imenuje to: "On, (Jezus) mora rasti in jaz (Janez) moram zaiti."
Duhovni iskalec spozna in doživi, da je njegova osebnost-zemeljski človek (Miran)- sestavljena iz petih povezanih skupin: telesa, življenja, občutenja, mišljenja in zavesti. Iskalec tako spozna in doživi, da teh pet plasti osebnosti ne predstavlja samega jaza: " To mi ne pripada, to nisem jaz, to ni moj jaz!" (Majjhima Nikajo I., 22 Sutra) Ne snovno-fizično telo, ne tri finejša telesa, ne človekova jaz-zavest, torej njegova jaz-duša, niso pravi človekov jaz.
Ko se v nam razvije nova, prepoznavajoča zavest, ki se razvija, če in ko človek odkrije: peterna jaz-osebnost (zemeljski človek, ki umre) ni moj pravi božanski jaz, moja prava božanska narava. To pa je spoznanje, to novo zavest pa lahko označimo tudi kot novo dušo ali kot zavest Jezusa.
Konec je istovetenja jaza z osebnostjo, to pa pomeni z jaz-zavestjo skupaj z vsem, kar jo obdaja. Ob tem spoznanju se namreč pravi jaz loči od osebnosti in njenih jaz korenin. Tako bi lahko rekli, da je "izvirni greh" preklican. Kajti s t. i. "oprijemanjem" se je pravi jaz izločil iz svoje domovine
, sveta duha-to je greh". Sedaj pa se jaz-osebnost razblini, zaide v Jezusu Gospodu in zamenja jo pravi jaz.
Kdor je dosegel to stanje, ne doživlja več sovraštva in zmot, korenin jaza in njegove osebnosti. Ni več samouveljavljenja, poželenja in razumskega razmišljanja. Vanj se naseli mir in spokojnost. Nemir nastane s sovraštvom in videzom, mir pa tedaj, ko to mine.
Kar se tiče antisemitizma se s papežem Benediktom strinjam in moram reči, da vleče prave poteze. Do sedaj še ni napravil nobene napake.
lep pozdrav vsem in vse dobro,
Miran.
Papež posvaril pred naraščanjem antisemitizma
Prispeval/a: eckhart dne četrtek, 19. januar 2006 @ 16:46 CET
Koncilski sklepi o Judih in citati "velikih katolikov":
Adolf Hitler:
" Delam samo to, kar že tisoč petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje".
(Iz Mein Kampf)
Adolf Hitler:
Nacionalsocializem ni niti proticerkven niti nereligiozen, prav nasprotno, stoji na tleh pravega krščanstva. (prip. ured.: cerkvenega krščanstva)
Da bi lahko bolje razumeli zgodovinsko ozadje teh citatov, navajamo nekaj koncilskih sklepov in citatov na to temo:
Jud z "razpoznavnim znakom", ki ga je zahteval koncil, je zaboden. (Upodobitev iz istega časa)
Judje morajo na svojih oblačilih nositi razpoznavni znak.
Judje morajo nositi posebno obleko, da bi bil nezmernosti te tako gnusne mešanice mesa v prihodnje onemogočen vsak izgovor za zmoto. (4. lateranski koncil, 1215)
Judi ne smejo več zidati sinagog. (koncil Oxford, 1222)
Judi ne morejo doseči nobenih akademskih naslovov. (Baselski koncil, 1434)
Kristjanom je prepovedano prodajati zemljiško posest Judom ali jim jo dati v zakup. (Ofenska sinoda, 1279)
Judi ne smejo na cesto ob krščanskih praznikih. (3. orleanska sinoda, 538)
Kristjani ne smejo stanovati pri Judih. (Narbonska sinoda, 1050)
Judi kristjanov ne smejo spraviti pred sodišče ali pričati proti njim. (3. lateranski koncil, 1179)
Judi smejo stanovati samo še v Judovski četrti. (Breslavska sinoda, 1267)
Judovske terjatve proti krščanskim dolžnikom bodo zasežene. (Nürnberg, 14. stol.)
Kristjani, ki si drznejo živeti z Judi, so izobčeni. (3. lateranski koncil, 1179)
"Z globoko hvaležnostjo se spominjam pomoči katoliških duhovnikov pri pobegu iz Evrope, zato sem se odločil, da honoriram katoliško vero tako, da sem postal častni član." (Organizator "dokončne odločitve", Adolf Eichmann, 1961)
Cerkev tudi v tem ne zagreši krivice, ko lahko razpolaga z njihovo posestjo, ker so Judi cerkveni sužnji. (Tomaž Akvinski, Summa theologiae)
Judi so suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži, "so devetindevetdesetkrat tako slabi kot nejudi." (Cerkveni učitelj Ephraim)
"Svojo dolžnost opravljam s čisto vestjo in vernim srcem." (Adolf Eichmann, 1906-1962, SS-Obersturmbannfuehrer, je v teku "dokončne rešitve" organiziral transport Judov v uničevalno taborišče)
"Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem ko se obranim Judov, se bojujem za Gospodovo delo." (Katolik Adolf Hitler)
Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo. (Škof Göllner iz Linza, 20. stoletje)
Judi ne smejo zaposlovati krščanskih sodelavcev. (3. orleanska sinoda, 538)
Judovske knjige se morajo sežgati. (12. toledska sinoda, 681)
Kristjanom je prepovedano posvetovati se z judovskimi zdravniki. (Trullandska sinoda)
Občudujem krščanstvo in ga bom podpiral. (Adolf Hitler škofu Berningu)
Voditelju ne želim nič bolj goreče kot zmago. (Papež Pij XII.)
Dragi prijatelj, ne pozabi, da so v nemški vojski milijoni katolikov. Naj jih pripravim do tega, da bodo ravnali v nasprotju z vestjo? (Odgovor Pija X.II na vprašanje zakaj ni protestiral zoper uničevanje Judov.)
Ne zavedamo se marsičesa dobrega v novem svetnem nazoru (nacizmu). Pri podrobnejšem opazovanju pa ugotovimo, da je v svojem najboljšem kopija krščanstva. (Nadškof Freiburga Konrad Gröber papežu, 1944)
"Kaj neki imamo proti vojni? Morda to, da ljudje, ki morajo vendar enkrat umreti, izgubijo življenje? (Avguštin, cerkveni učitelj)
--------------------------------------------------------------------------------
V početju, ravnanju in govorjenju nacistov ni ničesar, kar ne bi imelo v cerkvah svoje predstopnje, svojega precendenčnega primera. (Prof. dr. theol. H. Mynarek)