|   Piše: Kristina Zajc v novi Vivi www.viva.si 
  Vegetarijanstvo postaja pravi svetovni trend, ki že dolgo ne pomeni več zgolj 
  uživanja brezmesne prehrane. Vegetarijanstvo je izdelan življenjski slog, ki 
  - poleg brezmesnega prehranjevanja - obsega tudi skrb za zdravje in kakovost 
  življenja, a tudi skrb za okolje in živali.  
 
Vegetarijanstvo je dodobra spremenilo sodobno družbo in njene prehranjevalne 
  navade, a tudi živilsko industrijo. Spremenile so se tudi predstave o vegetarijanstvu. 
  Postati vegetarijanec je zdaj laže kot kadarkoli, saj je vegetarijanska hrana 
  dostopna tako rekoč povsod. Dandanes skorajda ni restavracije, supermarketa 
  in lokalne trgovine, kjer ne bi bili na voljo vegetarijanski izdelki; ni kuharske 
  knjige ali televizijskega programa, kjer ne bi ponujali tudi vegetarijanskih 
  receptov. Pop zvezdniki se ponašajo z izbranim vegetarijanskim življenjskim 
  slogom in skrbjo za živali. Omenimo samo nekatere znamenite vegetarijance iz 
  pop sveta, kot so legendarni Paul McCartney, Elvis Costello, Lenny Kravitz, 
  B. B. King … 
  Vzpon 
Vegetarijanstvo je postalo močno trženjsko orodje, saj ima pozitiven predznak, 
  zaradi česar se ljudje radi izrekajo za vegetarijance - tudi če v resnici niso 
  pravi vegetarijanci v klasičnem pomenu besede in občasno posegajo po mesnih 
  izdelkih. Da je vegetarijanstvo v vzponu, je še najbolj opazno po cvetoči industriji 
  vegetarijanske prehrane in vedno novih vegetarijanskih izdelkih na policah supermarketov. 
  Po nekaterih ocenah obsega trg za vegetarijanske izdelke od 30 do 40 odstotkov 
  vseh potrošnikov, ki trajno ali občasno posegajo po vegetarijanskih izdelkih, 
  kar nedvomno kaže na hitro naraščajoči trend brezmesnega prehranjevanja. Zaradi 
  takšnega povečevanja števila vegetarijancev ne preseneča, da se je temu hitro 
  prilagodila tudi živilska industrija. Tako rekoč vse trgovine ponujajo sojino 
  mleko in vegetarijanske nadomestke za mesne izdelke; tudi v restavracijah s 
  hitro hrano lahko brez težav naročite vegetarijanske burgerje … Seveda ne brez 
  razloga. Ameriške tržne raziskave napovedujejo industriji vegetarijanske prehrane 
  izredno rast; tako naj bi prodaja vegetarijanskih izdelkov v ZDA že zdaj dosegala 
  vrednost skoraj 3 milijard dolarjev, pri čemer je sojino mleko doseglo največjo 
  tržno rast med vsemi vegetarijanskimi živili.  
  10 odstotkov 
  Vegetarijanci že dolgo niso več bledi, suhi ljudje šibkega zdravja, kot si jih 
  nemara še kdo predstavlja. Vegetarijanci so ljudje vseh oblik in pripadniki 
  vseh družbenih skupin. Ljudje, ki sledijo pestri, uravnovešeni vegetarijanski 
  prehrani, se prehranjujejo v skladu s sodobnimi prehranjevalnimi priporočili 
  za zdravo prehrano, saj večina vegetarijanskih obrokov vsebuje malo maščob in 
  veliko vlaknin. Raziskav, koliko ljudi je v resnici vegetarijancev, ni prav 
  veliko. Ocenjujejo, da naj bi bilo v razvitih državah približno 10 odstotkov 
  vegetarijancev, od tega 3 odstotki veganov.  
  Vegani in vegetarijanci? 
  Razlika med vegetarijanci in vegani je v tem, da vegani ne jedo nobene hrane 
  živalskega izvora - ne mesa, rib in morskih sadežev, a tudi ne mleka, mlečnih 
  izdelkov, jajc in medu. Če te odstotke prevedemo v številke, dobimo kar lepe 
  rezultate - samo v ZDA je približno 6 milijonov odraslih vegetarijancev; v Sloveniji 
  bi jih po tej logiki lahko našteli kakih 150.000. Ne povečuje pa se zgolj število 
  ljudi, ki trajno opuščajo meso, temveč tudi takih, ki iz prehrane občasno opuščajo 
  meso predvsem iz zdravstvenih razlogov. Demografski profil značilnega sodobnega 
  vegetarijanca bi lahko zarisali takole. Pogosteje živi v večjih mestih in je 
  zaposlena ženska. Zanimivo je, da je med vegetarijanci dvakrat več žensk kot 
  moških. Mladi med 18 in 29 letom se pogosteje odločajo za vegetarijansko prehrano. 
  Raziskave proizvajalcev vegetarijanskih živil še razkrivajo, da je značilna 
  potrošnica mesu alternativne prehrane ženska med 24. in 54. letom. Ti značilni 
  profili pa ne smejo zamegliti dejstva, da so med vegetarijanci pripadniki vseh 
  starosti, dohodkovnih razredov, izobrazbenih ravni in zemljepisnih območij. 
 
  Opredelitev Odstotki  
  Vegani Ne jedo mesa, rib, mleka, jajc, medu. 3 % 
   
  Pravi vegetarijanci Vegani + tisti, ki ne jedo mesa in rib. 5 
  %  
  Vegetarijanci Pravi vegetarijanci + tisti, ki se opredeljujejo za vegetarijance, 
  vendar uživajo nekaj mesa ali rib; v to skupino sodijo tudi tisti, ki se opredeljujejo 
  za "skoraj vegetarijance." 10 % 
   
  Naklonjeni vegetarijanstvu (obsegajo tudi vse zgoraj navedene) Občasno zamenjujejo 
  meso z nemesnimi zamenjavami/pojedo štiri ali več nemesnih obrokov na teden. 
   20%-25%  
  Zdravstveno ozaveščeni (obsegajo tudi vse zgoraj navedene) Prizadevajo si za 
  bolj uravnovešeno prehrano/pojedood 2 do 3 nemesne obroke na teden. 35%-50% 
 
* Ocenjeni deleži vegetarijancev ali naklonjenih vegetarijanski prehrani  
 
Dileme in stereotipi? 
Kljub vsemu se glede vegetarijanstva vedno znova pojavljajo znane dileme in 
  predvsem stereotipi. Po mnenju mnogih naj bi bili vegetarijanci nekam "čudni" 
  ljudje, ki zaradi nemesne prehranske izbire odstopajo od večine in imajo "nenavadne" 
  poglede na živali. Morda ta opis glede na prevladujoč način prehranjevanja v 
  razvitem svetu niti ni daleč od resnice. Vsekakor imajo vegetarijanci drugačne 
  poglede na življenje kot nevegetarijanci, predvsem kar zadeva skrb za zdravje 
  in odnos do pravic živali.  
Zdravje … 
Sodeč po raziskavah vegetarijanskih združenj je pri večini vegetarijancev ali 
  vegetarijanstvu naklonjenih ljudi glavni razlog za prehod na brezmesno prehrano 
  - zdravje. Ljudje se za tovrstno prehranjevanje odločajo povečini zaradi spleta 
  zdravstvenih dejavnikov, ki obsegajo preprečevanje bolezni, uravnavanje telesne 
  teže in dobro počutje po brezmesnem obroku. Tako več kot 50 odstotkov vegetarijancev 
  kot ključni razlog za spremembo prehranjevalnih navad opredeljuje zdravje, kar 
  ni naključje. Študije namreč to prepričanje potrjujejo, saj kažejo, da je umrljivost 
  zaradi bolezni srca med vegetarijanci nižja za kar 30 odstotkov, poleg tega 
  imajo vegetarijanci nižji krvni tlak kot mesojedci. Dokazano je tudi, da je 
  uravnotežena, nizkokalorična vegetarijanska dieta zdrava izbira, ki zagotavlja 
  človeku vse potrebne sestavine, zlasti železo, vitamine in minerale. Raziskave 
  tudi potrjujejo, da pomaga vegetarijanska dieta tudi do 40 odstotkov zmanjšati 
  tveganje za nekatere obroke raka. Vegetarijanska prehrana poleg tega zmanjšuje 
  stopnjo holesterola v krvi in blaži zdravstvene težave, povezane z debelostjo. 
  Še en zanimiv podatek: več kot 90 odstotkov zastrupitev s hrano je povezanih 
  z uživanjem živalskih izdelkov!  
… in skrb za živali 
Zdravje je torej eden od najpomembnejših vzrokov za spremembo prehranjevanja 
  in prehod na vegetarijansko prehrano. Med glavnimi razlogi, ki jih navajajo 
  ti ljudje, so še etične vrednote, varovanje okolja in skrb za živali. Pravi 
  vegetarijanci - torej tisti, ki nikdar ne uživajo mesa in rib, ter vegani, ki 
  ne jedo tudi jajc, mleka in medu - so večinoma izbrali vegetarijanstvo predvsem 
  zaradi etičnih razlogov ter skrbi za živali in ne toliko zaradi zdravstvenih 
  razlogov. Prav skrb za živali je torej eden od pomembnejših dejavnikov pri odločanju 
  za prehod na vegetarijansko prehrano, saj je proizvodnja hrane brez dvoma največji 
  vzrok trpljenja živali. Po nekaterih ocenah naj bi odločitev za vseživljenjsko 
  vegetarijanstvo enega samega človeka preprečila trpljenje in zakol več kot 900 
  živali in pol tone rib.  
Kako postati vegetarijanec? 
Nekateri ljudje lahko takoj spremenijo svoje prehranjevalne navade, drugi to 
  lahko dosežejo postopno. Če ne morete preiti na vegetarijansko prehrano takoj, 
  začnite postopoma, tako da vključujete vegetarijanske alternative v obstoječo 
  prehrano. Pomembno je, da sami ugotovite, katera hrana vam ustreza in kako naj 
  bo pripravljena. Izberite živila, ki so vam všeč, in zamenjajte meso ali ribe 
  z vegetarijansko hrano. Zelenjava, žitarice in oreščki ponujajo brezmejne možnosti, 
  obenem pa je zdaj na voljo tudi pestra izbira vegetarijanskih izdelkov. Kupite 
  si dobro vegetarijansko kuharico. Če vam je kuhanje v užitek in zabavo, vam 
  bo vegetarijanska kuhinja odprla številne nove možnosti preizkušanja novih okusov. 
  Obiščite vegetarijansko restavracijo in preizkusite njihovo izbiro. Pozanimajte 
  se za recepte in poskušajte sami pripraviti jed, ki vam je bila še posebno všeč. 
  Tako si boste ustvarili lasten izbor vegetarijanskih jedi, s katerimi boste 
  pripravljali okusne brezmesne obroke. Obiščite katero od trgovin z zdravo prehrano 
  in si oglejte njen izbor. Ko kupujete hrano, bodite pozorni na napise na etiketah 
  in se prepričajte, da živilo ne vsebuje živalskih sestavin. Tudi pri pripravi 
  hrane doma bodite pozorni, da uporabljate samo sestavine, ki niso živalskega 
  izvora. Poslovite se od živalskih maščob in namesto njih uporabljajte olja. 
  Ko sestavljajo vegetarijanska živila večji del prehrane in ljudje spoznajo, 
  kako okusna so in kako dobro se počutijo po taki prehrani, jih večina spozna, 
  da opustitev uživanja mesa in rib ne pomeni prav nobene žrtve ali napora.  
Kristina Zajc 
   
  ********************************************************************  
Vegetarijanec: živi v mestu, je izobražen, zaposlen, 
  ekološko ozaveščen … 
  Zanimivo je, da je med vegetarijanci dvakrat več žensk kot moških. 
Glavna razloga za spremembo prehrane: zdravje in skrb 
  za živali 
"Kako naj pričakujemo idealne razmere na tej 
  zemlji, dokler smo živeči grobovi umorjenih živali, zaklanih, da bi zadovoljile 
  naše apetite?"  
  George Bernard Shaw 
 
  Vegetarijanstvo med nosečnostjo 
  Med nosečnostjo potrebuje telo dodatne kalorije, beljakovine, vitamine in minerale, 
  da bi lahko podpiralo otrokovo rast in omogočalo spremembo materinega telesa. 
  Zato je v tem obdobju treba še posebno paziti na beljakovine, vitamin B12, železo, 
  kalcij, vitamin D, cink … Vse te snovi lahko dobimo iz stročnic, rjavega riža, 
  orehov, tofuja, kalčkov, tempeha … Dobro načrtovana vegetarijanska/veganska 
  prehrana lahko ponudi vse potrebne sestavine tudi med nosečnostjo in dojenjem 
   
  Prihodnost na strani vegetarijancev? 
  Število vegetarijancev v razvitih državah se je v zadnjih desetih letih več 
  kot podvojilo. Po nekaterih napovedih bo do leta 2030, če se bo trend nadaljeval 
  z nezmanjšano hitrostjo, med nami več vegetarijancev kot mesojedcev. 
   
  Vegetus = živ, čil, vitalen 
  Beseda vegetarijanski nima ničesar skupnega z rastlinami, ampak izhaja iz latinske 
  besede vegetus, ki pomeni živ, čil, vitalen.  
Za preživetje enega človeka gre 900 živali 
  Po nekaterih ocenah naj bi odločitev za vseživljenjsko vegetarijanstvo enega 
  samega človeka preprečila trpljenje in zakol več kot 900 živali in pol tone 
  rib. 
 Najznamenitejši vegetarijanec Albert Einstein o preživetju 
  Zemlje 
  "Nič ne bo tako zelo koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti 
  za preživetje življenja na Zemlji kot prehod na vegetarijansko prehrano." 
  Albert Einstein (1879-1955), fizik  
Z dolgo tradicijo, vendar še nikdar tako 
  množično 
  Vegetarijanstvo ni nov pojav, saj ima dolgo 
  in pestro zgodovino, ki sega v večino kultur s samega začetka človeške civilizacije. 
  Vegetarijanstvo so prakticirale verske skupine v Egiptu v obdobju 3200 let pr. 
  n. š., ki so se mesu odpovedovale zaradi prepričanja o karmičnih posledicah 
  v reinkarnaciji. Odpoved mesu je bila osrednjega pomena za zgodnje filozofije, 
  kot so hinduizem, brahmanizem in zoroasterianizem. Vegetarijanstvo so spodbujale 
  Upanišade, omenjale so ga tudi Vede, najsvetejša hinduistična besedila. Ključne 
  vsebine teh religij so bile doktrine nenasilja in spoštovanja vseh oblik življenja. 
  Vegetarijanstvo je bilo zelo priljubljeno tudi med največjimi grškimi filozofi. 
  Pitagora se je zavzemal za preprečevanje krutega ravnanja z živalmi, opozarjal 
  je tudi na zdravstvene prednosti brezmesne prehrane. Pitagora je gledal na vegetarijanstvo 
  kot na ključni dejavnik v miroljubnem človeškem sobivanju, saj po njegovem mnenju 
  ubijanje živali brutalizira človeško dušo. Sokrat, Platon in Aristotel so zagovarjali 
  naravno življenje brez krutosti do živali. Vegetarijanstvo je bilo osrednjega 
  pomena za budizem, ki uči sočutje do vseh živih bitij. Po vegetarijanstvu so 
  znani Eseni, antični Judje iz 2. stoletja pr. n. š., ki so se tudi borili proti 
  žrtvovanju živali. V zadnjem času so se zaostrile polemike o tem, da je bil 
  tudi Jezus vegetarijanec, njegov nauk o nenasilju do živali pa naj bi pozneje 
  potvorili oziroma zamolčali. Med krščanskimi filozofi je najznamenitejši zaščitnik 
  živali in vegetarijanec sv. Frančišek Asiški. Tudi veliki filozofi, kot so Voltaire, 
  Rousseau in Locke, so postavljali pod vprašaj človeško nehumano ravnanje z živalmi. 
  Znani vegetarijanci, ki so s svojimi idejami vplivali na razvoj zavesti, so, 
  če omenimo le nekatere, Leonardo da Vinci, John Milton, Thomas Moore, sir Isaac 
  Newton, Emanuel Swedenborg, Voltaire, Benjamin Franklin, Jean Jacques Rousseau, 
  Henry David Thoreau, Lev Tolstoj, George Bernard Shaw, Albert Einstein, Mahatma 
  Gandhi, Rudolph Steiner in številni drugi. 
   
******************************************************** 
   
  Za polno življenje 
Za mnenje o vegetarijanstvu smo vprašali tudi predsednika 
  države, dr. Janeza Drnovška. 
Zakaj ste se odločili, da ne boste več jedli mesa? Ali so vas k temu vodili 
  samo zdravstveni ali tudi etični razlogi? 
  Vegetarijanec sem postal, ker čutim, da je takšna hrana boljša, kakovostnejša. 
  Meso jemo bolj zaradi privzgojenih navad in vzorcev. Nekaj let sem bil vegetarijanec, 
  v zadnjem času pa sem postal veganec, torej ne pijem več mleka, ne jem mlečnih 
  izdelkov in jajc, ker čutim, da tega ne potrebujem. 
  Kljub temu mi je naprej na voljo raznolika hrana, različne rastlinske jedi, 
  ki zadoščajo vsem potrebam. Za ta korak sem se torej odločil po notranjem občutku, 
  vsekakor pa so prisotni tudi etični razlogi. 
Nekatere kroge v mesnopredelovalni industriji ste zelo razburili z izjavo, 
  da raka, poleg drugega, povzroča tudi uživanje mesa. Kaj menite o takih odzivih? 
  Po mojem osebnem prepričanju je za zdravje bolje, če se odpovemo mesu in mesnim 
  izdelkom. 
Ali pri sebi, odkar ste vegetarijanec, opažate spremembe v počutju, ki bi 
  jih lahko pripisali prav tej spremembi v prehranjevanju? 
  Vsekakor se počutim zelo dobro. Imam več energije kot prej. 
Ali se vam zdi, da bi bila politika drugačna, če bi bilo v njej manj mesojedcev 
  in več vegetarijancev? Bi bila morda manj agresivna in bolj miroljubna? 
  Če bi ljudje - ne glede na to, s čim se ukvarjajo - prisluhnili svojemu notranjemu 
  občutku, če bi gradili na dvigovanju ravni zavesti, bi gotovo (za)živeli polno 
  in zdravo življenje, usmerjeno v pozitivne dejavnosti. 
******************************************************* 
Vesna V. Godina, antropologinja 
  O MESU 
  Novejša razglabljanja o mesu so preobremenjena z ideologijo. Tako na eni kot 
  na drugi strani. Torej tako pri mesojedcih, ki seveda zagovarjajo nujnost uživanja 
  mesa, kot pri tistih, ki mesa ne jedo in seveda na vse pretege dokazujejo škodljivost 
  prehranjevanja z mesom. Ta ideološka obremenjenost je tolikšna, da se o mesu 
  skorajda ne moremo več pogovarjati, ne da bi se pri tem čustveno razvneli, torej 
  tako, da bi upoštevali nekatera dejstva. 
 
Ta dejstva pa jasno kažejo, da je prehrana, ki vsebuje velike količine mesa, 
  v kateri je meso glavni del obroka, dokazano nezdrava in zdravju škodljiva. 
  Tako kot na drugi strani dejstva kažejo, da je vključevanje majhnih količin 
  mesa v prehrano (kar pomeni ne več kot 5 dag vsak drug dan) zdravju koristno. 
  Seveda samo, če gre za zdrave ljudi. To pomeni, da naj bi zdrav človek vsaki 
  drugi dan pojedel košček (5 dag) rdečega mesa, ki izvira iz ekološke pridelave, 
  ali pa enako količino divjačine. To dejstvo seveda ne bo všeč mesojedcem, ki 
  se jim bo ta količina zdela veliko premajhna, a tudi ne vegetarijancem (med 
  katere že trideset let spadam tudi sama), ki se jim bo zdela prevelika. 
 
Toda verjetno je res, da zdaj temeljnega problema še ne predstavljajo vegetarijanci. 
  Ti so sicer - vsaj v nekaterih primerih - ideološko težavni, celo nasilni. Toda 
  svojemu zdravju z izključevanjem mesa iz prehrane dokazano škodijo manj kot 
  zdajšnji mesojedci, ki morajo imeti kos mesa (večji od 5 dag) na krožniku vsaj 
  enkrat na dan. Za katere kosilo brez mesa sploh ni kosilo. In za katere je brezmesna 
  prehrana hrana za ptiče. 
 
Tudi če na zdajšnje zahodne prehrambne navade pogledamo medkulturno, ugotovimo, 
  da je zdajšnja obilna raba mesa v prehrani izjema. Če odmislimo redke družbe, 
  ki imajo zaradi značilnosti zemljepisnega okolja, v katerem bivajo, zelo omejen 
  dostop do rastlinske hrane (denimo Inuiti), podatki kažejo, da je večina ljudi 
  tega sveta bila in je praviloma še vedno mešanojedih. To pomeni, da jedo tako 
  hrano rastlinskega izvora kot meso. Toda meso je praviloma priloga, dodatek 
  ali izjema in ne vsakodnevno živilo. Navsezadnje so se tako prehranjevali tudi 
  naši predniki, že naši straši, če o starih starših niti ne govorimo.  
 
Hrana, v kateri je meso temeljno in najpomembnejše živilo, je torej posebnost 
  sodobnih zahodnih kultur šele od druge polovice 20. stoletja naprej. Za to spremembo 
  stoji kapital. In njegovi interesi. A tudi posebne kulturne percepcije, pomeni 
  hrane in oblike prehranjevanja. V preteklosti zahodnih družb - tudi samo stoletje 
  nazaj - je bilo meso drago živilo, ki so si ga v večjih količinah in pogosteje 
  lahko privoščili samo bogati. Zato je bil velik kos mesa na krožniku vprašanje 
  družbenega položaja, prestiža in ne zdravja. Nekako tako, kot je zdaj stvar 
  statusa in prestiža imeti drag avto ali drago obleko. Ljudje so si želeli več 
  mesa na krožniku. To pa zato, da bi imeli to, kar imajo bogati. Da bi si s tem 
  dokazali, da je tudi njim dostopen drobec izobilja, ki si ga tako želijo. V 
  ozadju je bila torej želja, želja po tistem, kar imajo bogati. Ta želja je bila 
  najbrž eno od zgodovinsko opredeljenih ozadij, ki jih je bilo mogoče kaj hitro 
  uporabiti za povečevanje porabe mesa v prehrani. 
 
V drugi polovici 20. stoletja je kapital naredil ta korak. Prehod na prehrano, 
  v kateri je meso temeljno živilo zdravega obroka, je spremljalo zadovoljstvo, 
  da je velik kos mesa na krožniku dokaz, da "nam gre dobro". Ta prehod 
  je potekal v obdobju, ko je začel kapital prefinjeno tržiti najrazličnejše človekove 
  potrebe, ki jih na začetku 20. stoletja sploh še niso tržili - zdravje, lepoto, 
  mladost, bogastvo, seks itd. Prehod na te nove oblike trženja je zaznamoval 
  preobrazbo kapitalizma v potrošniški kapitalizem. Torej preobrazbo v svet, v 
  katerem dandanes na Zahodu živimo vsi.  
  Z dostavkom, da je kapitalizem enako, kot je nekoč tržil meso, zdaj začel tržiti 
  tudi vegetarijanstvo. 
******************************************************* 
Razlog v predsodkih? 
Ali je za razvoj otroka res potrebno, da uživa meso? 
  Večina zdravnikov namreč še vedno trdi, da je meso nujno potrebno za otrokov 
  telesni in duševni razvoj … 
Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.: "Trdno verjamem, da je za otrokov 
  zdrav razvoj najbolj zdrava vegetarijanska hrana s čim manj hrane živalskega 
  izvora (mlečnih izdelkov, jajc). Tudi rastlinska hrana namreč vsebuje vsa potrebna 
  hranila, skupaj z beljakovinami in drugimi nujno potrebnimi snovmi (esencialne 
  maščobne kisline, mikroelementi, antioksidanti itn.). Hči je vegetarijanka tretje 
  generacije, saj so bili vegetarijanci že moji starši, in z veseljem lahko zatrdim, 
  da je zelo zdrava, njen fizični in duševni razvoj pa poteka zelo dobro, saj 
  je med večjimi v svoji starostni skupini. Ne razumem razlogov za tako kategorično 
  zavračanje vegetarijanske prehrane pri kolegih zdravnikih. Najbrž gre za ukoreninjene 
  predsodke, kajti obstaja že kar nekaj velikih in odmevnih znanstvenih raziskav 
  (naj omenim samo kitajsko in oxfordsko raziskavo), ki potrjujejo, da je vegetarijanska 
  hrana varovalna in za človeka najprimernejša - tudi za otroke, saj preprečuje 
  nastanek kroničnih, degenerativnih bolezni, a tudi srčno-žilnih bolezni in raka, 
  zaradi katerih v razvitem svetu umre največ ljudi. Navsezadnje sem dokaz za 
  to tudi sam, saj sem se brez grižljaja mesa razvil popolnoma normalno in sem, 
  vsaj za zdaj, k sreči še popolnoma zdrav. Pri tem ne bi smeli pozabiti niti 
  na etični (ubijanje živali preprosto ni človeško) in ekološki vidik (proizvodnja 
  mesa zahteva sedemkrat večje kmetijske površine kot proizvodnja rastlinske hrane). 
  Rad bi pozdravil pogumne korake predsednika Drnovška, saj je s tem, ko je državljanom 
  predstavil svoje nove zdrave prehranjevalne navade, naredil veliko za zdravje 
  Slovencev v prihodnje. 
   
  Za konec si bi izposodil misel irskega dramatika Georga Bernarda Shawa: "Živali 
  so moji prijatelji, svojih prijateljev pa ne jem." K sreči je to tudi zdravo, 
  tako za človeka v ožjem kot tudi širšem smislu (zdravje našega planeta)." 
************************************************************** 
   
  Gretta Mikuž Fegic, Društvo za osvoboditev živali 
ŽIVALI ČUTIJO TRPLJENJE IN SMRT  
Ko je govor o vegetarijanstvu, pride v ospredje vprašanje, ali je uživanje 
  brezmesne hrane za človeka zdravo v tolikšni meri, da zadosti potrebam telesa 
  po vseh hranilnih snoveh. Nato se vlečejo neskončne polemike obeh polov: tistega 
  za in tistega proti vegetarijanstvu. Redkokdaj pa je v javnih razpravah zaslediti 
  vprašanje, ali je uživanje mesa za človeka tudi etično sprejemljivo. Če je o 
  tem že govor, razprave trčijo ob večno dilemo, ali imajo živali dušo ali ne. 
  Nato spet sledijo neskončne polemike in trenja nasprotujočih si stališč, ki 
  spodbijajo temelje, na katerih bi se lahko izoblikovalo vprašanje etičnosti 
  uživanja mesa. 
   
  V stremljenju k višjim vrednotam se nikakor ni odveč vprašati, ali k našemu 
  dostojanstvu sodi to, da drugim bitjem povzročamo trpljenje in celo smrt. To, 
  da živali v množični živinoreji neizmerno trpijo, morda še vedno ni jasno vsem 
  - ali pa tega preprosto nočejo videti. Verjetnejša je druga možnost, kajti ali 
  je možno govoriti, da žival ne trpi, če živi z dvajsetimi pernatimi sotrpini 
  na enem kvadratnem metru in če ji odrežejo kljun, da jih zaradi stresa ne bi 
  kljuvala? 
   
  Je mogoče prezreti trpljenje, če vemo, da prašiče redijo v omreženih kletkah, 
  v nenehni temi, na majhnem prostoru? Je mogoče reči, da ne gre za trpljenje, 
  če teličkom odrečejo materino mleko in jih hranijo s slano brozgo, da čimprej 
  pridobijo predpisano težo, ki je potrebna za odhod v klavnico? V teh nekaj tednih 
  životarjenja ležijo v lastnem blatu, osamljeni in izolirani od vrstnikov. 
   
  Smemo govoriti, da živali ne trpijo, ko jih po tisoč kilometrov daleč prevažajo 
  brez vode in hrane, v najhujši vročini ali ledenem mrazu, s polomljenimi kostmi 
  in odprtimi ranami? Živali so na cilju tako izmučene, da ne zmorejo prehoditi 
  niti tistih nekaj metrov do klavnice. Pri tem jim pomagajo: z železnimi kavlji, 
  ki jim jih zbadajo v usta, oči ali zadnjik … 
  Je možno reči, da žival ne trpi v zadnji fazi življenja, ko se v agoniji upira 
  temu, da bi ji prerezali grlo, odžagali noge, jo razparali … nemalokrat še pri 
  zavesti? 
  Ob teh dejstvih ni mogoče govoriti o kakršnikoli človeški etiki in morali. Ljudje 
  menimo, da nas to ne zadeva, ker nismo neposredno udeleženi pri teh dejanjih. 
  Toda dejstvo je, da je vsak grižljaj mesa, ki nam zdrkne po grlu, rezultat te 
  okrutne in krvave dejavnosti, za katero raje plačamo, ker se nam upira, da bi 
  jo opravljali sami. 
  Živali občutijo trpljenje in strah pred nasilno smrtjo podobno kot ljudje. Njihov 
  notranji instinkt je še bolj prefinjen kot pri ljudeh, zato natanko vedo, da 
  ta pot vodi do klavnice, v smrt. Toda to ni naravna smrt, te se živali ne bojijo, 
  saj jo v normalnih okoliščinah pričakajo mirno in dostojanstveno. Smrt, ki jim 
  jo povzroči človek, je brutalen umor, saj živali nimajo drugega izhoda. Nimajo 
  izbire. Nimajo druge možnosti.  
   
  Ljudje poznamo moralno-etične zapovedi, kar nam narekuje, da spoštujemo tudi 
  živalsko dostojanstvo, če pričakujemo, da se dostojanstvo prizna tudi nam. Ne 
  moremo izžarevati dostojanstva, dokler ne sprejmemo preprostega dejstva, ki 
  ga razume vsak otrok: če bitje tuli, cvili, joka, se upira, cepeta in v agoniji 
  obrača oči, pomeni, da TRPI. Človeško dostojanstvo naj ne bo sopomenka za ponos 
  in aroganco, ne, to naj bo pokončnost usmiljenega človeka, ki se zaveda odgovornosti 
  do vseh oblik bivanja na zemlji. Smo se sposobni ob teh dejstvih ustaviti, pretrgati 
  s tisočletno tradicijo in reči: "Nastopil je čas, ko spoznavamo, da s povzročanjem 
  trpljenja drugim bitjem ne moremo doseči napredka v smeri miru in blagostanja 
  za ves planet." 
 
 |