Skladno s pozivom, ki je bil objavljen na straneh Ministrstva za okolje in prostor RS, je Alpe Adria Green 9. aprila 2015 poslala na pripombe na Strateško študijo vplivov na okolje Okvirnega načrta in programa za raziskave in izkoriščanje ogljikovodika na Jadranu.Svoje pripombe smo predstavili isti dan v okviru javne razgrnitve v kongresni dvorani Morske biološke postaje v Piranu.

Pripombe Alpe Adria Green na osnutek programa republike Hrvaške za izkoriščanje ogljikovodikov na Jadranu:

1) Ugotavljamo, da je Strateška študija nekvalitetno, nepopolno in nerealno ocenila zagotovo povsem močan vpliv, ki bi ga imel predvideni poseg na okolje.

2) Pomanjkljivosti Strateške študije se posebej odražajo v segmentu vplivov na turizem. Študija je v tem okviru prav sramotno in nekvalitetno izvedena s popolnoma napačnimi podatki in ne obstaja prav nobena relevantna znanstvena metoda ocenjevanja močnih vplivov na okolje.

3) V segmentu ( povsem gotovega, močnega) vpliva na ribištvo (zaradi ropota, ki bi ga ustvarile podvodne eksplozije med raziskovanjem), je študija amatersko izdelana, kaže na popolno nepoznavanje problematike, na primer s tem, da navaja modeliranje kot metodo za ublažitev posledic podvodnih eksplozij.

4) V seizmološkem segmentu je Strateška študija prepolna faktografskih napak (med ostalim je seizmika prikazana 2000 krat pomanjšano) in sploh ne omenja seizmoloških nevarnosti, ki se lahko pripetijo pri izkoriščanju ogljikovodika. Tudi to je zelo močan in važen vpliv.

5) Študija pa je najslabša pri ocenjevanju vpliva, ki bi ga omenjeni poseg imel na morske ekosisteme ( če odvzamemo morske sesalce); glede tega povsem podpiramo strokovno mnenje inštituta za oceanografijo in ribištvo iz Splita (objavljeno je na njihovih spletnih straneh).

6) Meje prvega kvadranta niso jasno definirane, saj je iz skice razvidno, da zunanja meja sega v Piranski zaliv. Dokler ni določena morska meja med Slovenijo in Hrvaško ne sme Hrvaška opravljati »raziskav ogljikovodika«. V kolikor Hrvaška vstraja, da bo izvajala raziskave na tem območju, pozivamo slovensko vlado k ukrepanju, saj je to poseg v slovenske  teritorialne  vode.

7) Vsak ekosistem ima svojo nosilno vrsto ali skupino. Nosilne vrste ekosistemov so ali največji organizmi ali najštevilčnejši. Njihova odstranitev ali bistveno zmanjšanje ima za posledico sesutje ekosistema.

Za tiste, ki so ribe severnega Jadrana postavili kot nosilno vrsto, naj povemo, da je bukev nosilna vrsta bukovega gozda. Bukov gozd je stabilen ekosistem, dokler ne posekamo večino bukev.

Logično vprašanje, ki se postavlja v tem primeru je, katera vrsta oz. skupina je nosilna vrsta morskih ekosistemov. Še tako malo izobraženemu posamezniku je jasno, da največje vrste ne morejo biti nosilne vrste morskega ekosistema, kajti njihova odstranitev ne bo bistveno spremenila morskega ekosistema. Tudi ribe, če jih odstranimo iz morskega ekosistema na bodo imele bistven vpliv, oz tak vpliv, da se bo morski ekosistem podrl.

Torej nam ostane za karakterizacijo nosilne vrste oz skupine morskih ekosistemov, logičen sklep, da mora biti nosilna vrsta najštevilčnejša.

Najštevilčnejša skupina vseh morskih ekosistemov ne glede na geografsko lokacijo je viroplankton. V litru morske vode najdemo tri in pol milijarde virusov. Virusi, predvsem bakteriofagi, so tako ali drugače povezani z bakterijami, zoo in fitoplanktonom ter ostalimi organizmi in delajo morske sisteme stabilne. Z njihovo eliminacijo, bi bilo morje smrdeča juha in idealen prostor za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov.

Ogljikovodiki, bodo nedvomno imeli vpliv na viroplancton. Eliminacija viroplanktona, pomeni izpraznjen prostor v morskem ekosistemu. Vsak izpraznjen prostor v ekosistemih zasedejo pionirske združbe. V našem primeru lahko z zelo veliko verjetnostjo povemo, da bodo to bakterije kopenskih ekosistemov, ki jih običajno viroplankton eliminira v 24 do 48 urah po deževju.

Namnožitev patogenih mikroorganizmov v morskem ekosistemu, bo imel za posledico, njihovo distribucijo z aerosoli ter okužbo ljudi ob obali in globoko v notranjost Slovenije in Hrvaške.

Na tem mestu lahko zaključimo, da zgoraj naštetega presoja vplivov na okolje pri vmeščanju nafnih ali plinskih ploščadi v ekosistem severnega Jadrana ni bila narejena. Zato ni pravilne presoje posrednega in neposrednega vplive izkoriščanja ogljikovodikov na zdravje ljudi.

8) Dno in obala prvega kvadranta je povsem kraški v kolikor pride do izlitja ogljikovodikov jih ne bo mogoče »kar pobrati« in bodo še stoletja imeli vpliv na to občutljivo območje.

Po vsem zgoraj navedenem, smatramo da se dokument, ki so ga dali v javno razpravo, sploh ne more imenovati študija, še toliko manj strateška, ampak je to en sramotni dokument, narejen zato, da opraviči, a ne oceni, zagotovo močnega vpliva na okolje, ki bi ga imel predvideni poseg. Študijo je pripravil popolnoma nekompetenten tim brez kakršnihkoli ustreznih referenc (podjetje, ki je izdelalo študijo, je bilo ustanovljeno leta 2012).

Zato AAG zahteva, da je treba dokument, ki je bil dan v javno razpravo, zavreči. V kolikor se bo še naprej vztrajalo na predlaganih posegih, je treba pripraviti novo, kvalitetno in popolno, verodostojno študijo.

President Alpe Adria Green:
Vojko Bernard