NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Družbena pogodba   
    nedelja, 26. december 2010 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    V Sobotni prilogi Dela je novinar Ali Žerdin vzel "pod lupo" slovensko družbeno pogodbo. Dobra tema za razmislek, ki jo je novinar odlično razvil od začetka do konca. Ne bom z njim polemizirala, v celoti se strinjam z napisanim.

    O tej pogodbi sem že sama razmišljala, ko sem prebrala pismo dr. Spomenke Hribar, v katerem je slovenski javnosti predlagala sklenitev nove družbene pogodbe. Moja reakcija je bila takojšnja. Jaz take pogodbe že ne bi sklenila!

    Naj jo sklenejo tisti, ki imajo preveč, več kot preveč za preživetje, ki imajo skrite rezerve in še in še teh rezerv, torej, tisti, ki so svetovni finančni krizi, ki se je krepko dotaknila tudi naše države, pristavili še svoj lonček  - ah, kaj lonček! Vrečo, velikansko vrečo brez dna, za katero se je končno izkazalo, da vendar ima dno.

    Kaj naj jaz prispevam in koliko? Res je, da imam to srečo, da sem že upokojena in da je moja pokojnina zadostna: lahko plačam vse obveznosti, ki bremenijo družinske izdatke, lahko si kupim časopise in tudi kakšno dobro knjigo, včasih grem v kino ali v gledališče in prispevam RK in Karitasu. In pomagam mami, ki ima premajhno pokojnino. Mogoče bi me moralo biti sram, da imam več kot Vegradov delavec, Murine delavke in oni iz Stožic in…… kaj bi naštevala, številka o brezposelnih je itak znana.

    Jaz živim zmerno in brez kakšnih pretiravanj. Nimam svoje hiše, nimam avta, nimam nekih velikih prihrankov. Imam za sproti, kot temu rečemo. In jaz naj bi  podpisala pogodbo? Ali živim preveč dobro in bi se mi moralo kaj vzeti? In če se  vprašam še drugače: Ali nam ni dovoljeno živeti dostojno, brez slabe vesti? Koliko bi morala prispevati? Oziroma, koliko bi morali jaz in meni podobni, in še tisti bolj skromni, prispevati, da bi »rešili« oz. zmanjšali bedo najbolj prizadetih? In koliko, da bi pomagali državi premostiti krizo javno-finančnega primanjkljaja?

    Družbena solidarnost v slovenskem prostoru stoji na šibkih nogah, prvi, ki so to mrežo solidarnosti potrgali so bili lastniki kapitala in menedžerji (ne bi sem vključila prav vse, so tudi izjeme), nič manjše zasluge za to imajo sindikati, ko se vsak na svojem polju borijo za "svoje" pravice - ko stavkajo delavci, so sindikati javnega sektorja tiho in obratno.

    Najbolj srdit boj se odvija za pravico do večjih plač, to je sicer pomembna pravica, ki določa družbeni in socialni  status vsakega človeka oz. kvaliteto njegovega življenja - vendar, so enako pomembne, še  ostale pravice, npr: iz delovnega razmerja, in druge: pravica do javnega zdravstvenega in socialnega varstva, do javnega šolstva in kulture, pravica do čistega zraka in pitne vode, do dostojnega bivanja, do informiranja in še bi lahko naštevala.

    Kot je napisal dr. Slavko Splichal v sobotni  prilogi Dnevnika Objektiv, bi univerzalni temeljni dohodek - UTD, brez dvoma zmanjšal socialne razlike s tem, ko bi vsakemu državljanu te države omogočil človeka vredno preživetje, s tem pa bi se posledično zmanjšale socialne napetosti. Njegov članek je odličen in ljudem bi priporočala, da ga preberejo.

    Jaz se že dlje časa zanimam za idejo UTD in bom aktivno delovala, v kolikor bo to v moji moči, za njegovo uveljavitev, pa čeprav so možnosti za to, v tem trenutku videti slabe.

    In  nazadnje, bi imela še eno pripombo: naj začne že enkrat delovati pravna država! Naj se vzame tistim, ki so do velikega premoženja prišli na sporne načine, ki bi jih morala država sankcionirati.

    Prav ima Ali Žerdin, ko  je zapisal: da je manjšina prelomila družbeno pogodbo, ko si je lakomno prisvojila boljšo sedanjost in da pogodbe, s katero bi se kreditirala boljša prihodnost, sedaj, večina ne bi podpisala.

    Elizabeta Živkovič,
    Ljubljana

    Vir: www.zofijini.net

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.zofijini.net
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Družbena pogodba | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,99 seconds