V zadnjih letih se je v sloveniji zaradi pretiranega navdušenja nad postenjem pojavilo kar nekaj težav. Naj naštejem le nekatere, in sicer fizično - vitalne oslabitve, izčrpanost, podhladitev, večji odmiki od normalnega srčnega ritma in krvnega tlaka, čustveno - mentalne motnje, kot so depresija, delna odsotnost budnosti in še bi lahko naštevali. Zatorej bi bilo priporočljivo, da smo pri obravnavi, izvajanju, še posebno pa pri svetovanju posta zelo previdni in dovolj kritični.

Moči, ki jih post prinaša in procese, ki jih v nas aktivira (dobre in vprašljive), lahko odkrivamo le, če ga obravnavamo skozi znanost ali poznavanje, védenje o človeku kot celoti. Ker pa nismo le fizično-snovno ali anatomsko-fiziološko, temveč večplastno, vsaj štiridimenzionalno bitje, se bomo lahko resnici bolj približali le v primeru, da post spoznamo skozi značilnosti in zakonitosti vseh štirih dimenzij bivanja. Najprej pa bo potrebno odkriti njegovo bistvo.

Neka trditev ali zgolj hipoteza, domneva je lahko prava na fizičnem nivoju bivanja, nikakor pa ne zmore biti resnična, dokler ne vsebuje vseh štirih aspektov, vidikov, resnic. Post nas na fizičnem nivoju resda razstruplja in omogoča hitrejše obnavljanje telesnih celic, na vitalnem nivoju pa nas daljši, večdnevni posti lahko oslabijo. Duševni svet se zaradi postenja zlahka pretirano razburka ali deharmonizira. Razen priznane znanosti ali stroke, post opevajo skorajda vse smeri komplementarne medicine in vzhodnjaške filozofije, pa čeprav se med samim izvajanjem in po njem pojavljajo določene težave, simptomi, nepojasnjene izkušnje, skušnjave, izzivi. In ravno to me je spodbudilo, da vam moči posta predstavim tudi z manj poznanih, "svetlih in temnih" plati.

Upam in verjamem, da bomo v bodoče pri svetovanju, odločanju in načinu izvajanja posta vsaj malce bolj previdni, preudarni, da nas ne bodo vodile le sile znanosti, znanja, želja in volje, ki niso moči poznavanja, védenja ali modrosti. Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti tudi na posameznikove individualne sile temperamenta, konstitucije, karakterja, starosti, spola, organiziranosti vitalnosti, duševnosti in duha ter z njim povezanega imunskega sistema.

Poznamo mnogo vrst posta, veliko pa je tudi motivov ali namenov postenja. Naj omenimo le nekatere, vsaj najbolj poznane in pogoste poste: totalni ali popolni, kombinirani ali delni, sadno-zelenjavni post s presnimi ali toplotno obdelanimi sokovi, čajno-zeliščni, čustveno-mentalni, spolni, verbalni, imaginativni, delovni post volje ali dejanj,... Nameni postenja bodo večinoma: shujševalni, čistilno-obnovitveni, odkrivanje in doseganje notranjega miru in/ali pomena bivanja, iskanje odgovora za pomembne življenjske odločitve,.... Post je lahko tudi religiozni (povezovanje), kot priprava na velike praznike in na sprejem moči, ki jih ti s seboj prinašajo, doseganje globljega stika s silami enosti, z božanstvi očeta, sina in svetega duha, postenje pa lahlo služi tudi krepitvi vere in zaupanja v projekt človek, v nenaključnost življenjskih izzivov kot so bolezni, poškodbe, izguba naših bližnjih ali materialnih dobrin. Skratka, post naj bi služil tudi in predvsem jačanju duha in prevzgoji duše ali osvobajanju od jeze, žalosti, strahu, strasti,... Celo od navad, odvisnosti, avtomatizmov, potreb, nagnjenj, instinktov po preživetju, prehranjevanju, reprodukciji,....

Poleg fizično-snovnega prehranjevanja poznamo mnogo virov, načinov in poti hranjenja. Med dokaj celovitim postom se lahko učimo, urimo in pripravljamo tudi na obdobje drugačne kolektivne zavesti in na morebitna bodoča pomanjkanja. Kot je bilo že v uvodu omenjeno, nas bo zanimalo predvsem bistvo večplastnih dobrih in vprašljivih značilnosti postenja. Védenja so postopoma prešla v tradicije, le-te v vraževerstva, zato je človeštvo že zdavnaj izgubilo globlji pogled na post. Danes se ga izvaja predvsem le zaradi njegovega čistilnega in shujševalnega učinka. Kako bi torej okarakterizirali post? Je zavestna odločitev, v smislu zavračanja in sprejemanja, določenih miselnih, čustvenih, vedenjskih in prehrambenih gest, navad, potreb v prostoru in času. Post (kateregakoli) naj bi izvajali postopoma, individualnim močem primerno, s čim manj zunanjimi dražljaji, v ekološko-neoporečnem ambientu, z notranjim mirom, v primerni družbi,... . Ozaveščanje in spremembe na bolje v vseh pogledih vsekakor potrebujejo mir in energetsko ekonomijo.

Nepojasnjeni ali nevsakdanji, neharmonični simptomi, motnje ali odzivi človeka kot celote na post so lahko: obilno ali celo nikakršno izločanje prebavno presnovnih odpadkov, pojavljanje ran, razjed, ki se ne celijo, vseh vrst herpesa, zaprtost, hitrejši ali upočasnjen srčni ritem, znižan krvni tlak, glavoboli, nespečnost, podhlajenost, potenje skozi ali na hladno kožo, hitro hujšanje (nad 300-500 gramov dnevno), pretirana euforija ali vitalno-duševna depresija, strahovi, raznorazne fobije, razdražljivost, pojavi se lahko celo napadalnost, čustveno-mentalna nestabilnost, zaznava paralelnih svetov ali razsežnosti, asocialnost,...

Za lažje razumevanje posta in že opisanih spremljajočih znakov, obnovimo zakonitosti štirih dimenzij bivanja:

- Fizična: "bolj kot jo obremenjujem, več dela kot ji nalagam, bolj jo slabim in manj energije mi bo ostalo za funkcijo čiščenja in obnove tkiv."
- Eterična (pranska) ali vitalna raven: "bolj kot se spoprijemam z močmi jedi (vitalnost in kakovost, kompleksnost, celovitost), bolj kot razgrajujem, izničujem sile beljakovin, maščob, pretvarjam škrob v enostavne sladkorje, iščem aktivne principe v hrani,... Bolj jo jačam, organiziram in osvobajam, če to seveda zmorem."
- Duševni, čustveno-mentalni ali astralni svet bivanja: "bolj kot ga stimuliram, obremenjujem, "hranim", bolj ga razburkam, deharmoniziram ali slabim v kvaliteti."
- Duhovni plan bivanja: "težji kot so življenjski izzivi, tudi prehrambeni, kot je post, preizkušnje in bolj kot bodo premetene, zvite skušnjave, bolj se bo ojačal in organiziral, če bo to seveda zmogel."

Sedaj pa si bomo ogledali še dobre (+) in vprašljive (-) značilnosti posta, za vse štiri dimenzije bivanja.

FIZIČNO TELO je le posledica, rezultat, instrument, tempelj višjih, subtilnejših dimenzij bivanja.

(+) pozitivne značilnosti posta bodo: lažje in obilnejše čiščenje in obnova tkiv, povečale se bodo moči prebave in presnove, počitek pa bo omogočil prihranek energetskih rezerv, hitrejše razstrupljanje in hujšanje. Omenjene življenjske procese sem zaradi lažjega razumevanja namenoma uvrstil v fizični nivo življenja, pa čeprav bi le-te moral povezati z močmi vitalnega telesa ali nivoja bivanja. Smo se vsaj lahko prepričali, kako intimno sta obe dimenziji povezani.

(-) negativne značilnosti posta: na telesni ravni lahko post omogoči pretirano hujšanje in izgubo telesnih oblik, podhladitev kože okončin, zaprtost,..., skratka, daljši post ponavadi še bolj krepi štiri fizične sile smrti, ki so življenju polarne (razgradnja, težnost, tema in toplota). Po tej logiki simptomi, kis e lahko pojavijo med postenjem ne bodo izraz delovanja ozdravitvene moči ali imunskega sistema. Ob tej priliki bi se lahko tudi vprašali, kateri procesi v telesu so fiziološki in kateri patološki, ali do kje je nek proces še fiziološki, torej harmoničen in od kod naprej le-ta postaja neravnovesje. Seveda velja podobno tudi v nasprotni smeri, iz patologije v harmonijo. Kje bo zatorej ločnica, meja? Kaj pa če se med postom nič ne očistimo in obnovimo, temveč le izgubljamo telesno - vitalne moči in snovnost? Lahko to preverimo? Ali ne bi bilo bolje, da bi postali do posta bolj kritični? Lahko se celo zgodi, da se po dolgotrajnem postu nikoli več energetsko ne sestavimo in okrepimo. Ali se človek, ki živi dokaj harmonično, pričenja med postenjem resnično očiščevati in obnavljati? Kaj pa presnovni produkti in energetske rezerve? Kaj se dogaja z njimi, če se denimo med postom ne uspemo očistiti, razstrupiti in obnoviti?

ETRSKO ALI VITALNO TELO je moč ali sila sedmih življenjskih procesov, ki fizično telo izgrajuje, obnavlja, očiščuje in vzdržuje pri življenju.

(+) pozitiven učinek posta bo zatorej prihranek vitalnih moči in reorganizacija, ponovna vzpostavitev vseh oslabljenih življenjskih procesov, notranjih gibanj in stadijev življenja.

(-) med njegove vprašljive moči pa spada pešanje vitalnih sil, saj postenje ne omogoča nikakršnega prehrambenega izziva. In ravno zato se lahko sčasoma pojavijo motnje v življenjskih funkcijah, celo velika poraba vitalnih ali energetskih rezerv, še posebno, če je popolno postenje na vodi trajalo več kot tri dni. Že res, da je naše etrsko telo med postenjem prisiljeno črpati moči iz difuznega življenja narave, ki nas obkroža. Ne smemo pa pozabiti, da se naše etrsko ali vitalno telo lahko hrani, krepi in bolje organizira le v primeru, da se prehranjujemo tudi s zemeljsko - snovno hrano. V nasprotnem primeru bo le pešal in slabel. Velika večina nas še ni sposobna živeti le na prani.

Nekoč smo morda vedeli, zakaj pokojnika ne smemo pokopati pred tremi dnevi po smrti. Njegovo vitalno telo se namreč razprši v prosti eter v 72. Urah. Predčasen pokop bi naše etrsko telo doživelo kot smrt z zadušitvijo. Nič čudnega torej, da moramo pokojnika obriti še tretji dan po smrti ali mu celo postriči nohte. Torej, če med dolgotrajnim postom ničesar ne zaužijemo razen vode, lahko pričakujemo hitro izgubljanje obeh energetskih potencialov ali rezerv, prirojenih in dnevnih. Od staršev pridobljene tako imenovane prirojene moči, ki se v nas utelešajo ob spočetju in med nosečnostjo, za časa življenja nikakor ne moremo povečati. Lahko se jih naučimo le zmerno trošiti. Nekoč bodo le-te tudi porabljene in ugasnile kot sveča.

Mnogo večji vpliv imamo na dnevne energetske zaloge. Vsakodnevno se lahko "modro" polnimo ali pa nesmiselno praznimo na raznorazne načine, kot so ponočevanje, pretiravanje v študiju, spolnosti in postenju, fizična preobremenitev, čustvena ali duševna nestabilnost,....
Post naj bi vsaj v zimskem času pričeli in tudi zaključili s toplotno obdelano hrano in pijačo (kompoti, pasterizirani sokovi, juhe). Ne smemo namreč pozabiti, da moramo vitalnost presne hrane tudi premagati v prebavilih, z našo vitalnostjo. In če drži, da moramo med postenjem čuvati energetske rezerve zato, da ne bomo ob koncu posta postali še bolj vitalno oslabljeni, bo še najbolje, da se živi hrani skorajda povsem odrečemo, še posebno v hladnih zimskih mesecih. Kar ne jača, le slabi in "ubija" ali ko nekdo ni več naš prijatelj, lahko kaj hitro postane sovražnik. Če k postu prištejemo še zimski hlad in vsaj nekaj neizbežnih stresnih situacij, življenjskih izzivov, potem bo hitro jasno, čemu med postenjem priporočamo predvsem toplotno obdelana živila, ogrevanje okončin in notranji mir.

Zaporedje izločanja, izničevanja balasta in poraba telesnih rezerv, bi med postenjem lahko potekala nekako takole. Če je post primerno voden, se bodo najprej izločili presnovni ostanki in porabile nekatere telesne mineralne soli, potem se bodo porabile še vse energetske rezerve v obliki sladkorja ali ogljikovih hidratov, vzporedno, skupaj z maščobami se bodo izločile tudi spojine nakopičenih vskladiščenih kovin in mineralov kemične sinteze, kot zadnje pa bodo telo pričele zapuščati telesne beljakovine.

DUŠEVNO TELO

(+) če smo močnega duha in bomo post nam primerno tudi izpeljali, bodo naše misli, čustva in dejanja lahko postala bolj urejena, plemenita, bolj bomo postali umirjeni in čustveno-mentalno stabilni.

(-) med izvajanjem daljšega posta, nas lahko preseneti celo močno razburkan, nestabilen duševni svet (katarze, strahovi, lažja manično-depresivna stanja, nespečnost, moreče sanje, določena videnja, preganjavice,...). Duše namreč ne moreš z lahkoto pretentati in ji tako na hitro odvzeti nepozabne užitke, navade, dnevno količino hrane, razno razna poživila. Saj veste, da je naša duša tudi bitje, ki modruje: "vsaka priložnost izgubljena, ne vrne se nobena." In ravno zato se pojavljajo težave med odvajanjem od raznoraznih odvisnosti. Na primer, po shujševalni dieti ponavadi hitro pridobimo še več odvečnih kilogramov, abstinenčna kriza nas dobesedno zlomi, deloholično-dopustniška kriza lahko družini zlahka pokvari dopust in še bi lahko našteval. Bolj kot se duševni svet razburka, bolj bomo vitalno in duhovno oslabeli, in nasprotno, bolj kot nas bodo post ali stresne situacije vitalno iztrošile, bolj bo duševno telo v obliki naših misli, občutkov in dejanj postalo nestabilno in nepredvidljivo. Posledično pa bo škodo utrpelo tudi duhovno telo in z njim povezan imunski sistem. Začaran krog, mar ne? Nič čudnega, če je tudi v naši deželi marsikoga že "odneslo". In če lahko vsaj malce pretiravam, bi pripomnil: "umobolnice" so polne tudi zaradi dolgotrajnih postov, neprevidnosti v dvigovanju moči kundalinija, zaradi pogostega odpiranja čaker. Verjetno se boste strinjali, da se danes postenja ne bomo več posluževali zaradi hitrega hujšanja in razstrupljanja, saj poznamo mnogo primernejših, varnejših in učinkovitejših metod. Na primer telesno vadbo, prehranjevanje glede na združljivost živil, prijeme knajpanja, homeopatije, zeliščarstva, bachovih pripravkov,….

DUHOVNO TELO

(+) v primeru da je post nekakšna prošnja, meditacija ali obred, ki je usmerjen k pripravi na pomembne religiozne dogodke in praznike ali na doživljanje samega sebe, enosti, povezovanja in verovanja v bitja in pomoč duhovnega sveta svete trojice, potem si z njegovimi silami lahko pomagamo pri razpiranju zavesti, večanju moči duha (morala, etika, razsodnost, ljubezen in vrline ali kreposti), pri prevzgajanju duševnih, vitalnih in fizičnih nesvobod ali odvisnosti,….
(-) vsaka neprevidnost pri strategiji in sami izvedbi posta, ima lahko hude posledice. Zaradi slabe samozaščite in poznavanja, se lahko pojavi deficit osebnosti, torej delni ali popolni odmik duha in vstop motečih sil podnarave. Med lažje zaplete sodijo: anemija, vrtoglavica, občasno zapuščanje fizisa, vitalnosti in duševnosti, nenadni in na srečo kratkotrajni vstop v nezemeljske realnosti,…. Duh se namreč hrani s fizisom in nasprotno. Če se nekaj dni ali celo tednov, mesecev fizično z ničemer ne prehranjujemo, pričenja naš duh polagoma izgubljati povezavo s templjem, substratom, telesnostjo ali z zemeljskostjo, zato se kaj lahko tudi oddalji ali odzemlji. Ali ni ravno prizemljenost pogoj, da bomo zmogli opravljati vse funkcije in naloge, tako službene, individualne ter socialne, kot tudi povsem telesne, vitalne, duševne in duhovne. Prizemljiti ali jangizirati se, pomeni, da se bodo naša duša, duh in njegov imunski sistem zmogli spustiti iz glave navzdol v telo in otopliti, organizirati ter zagospodariti tudi v trebušni votlini in "njenih"okončinah. Torej od glave do nog, od ovna do ribi in od misli pa vse do dejanj, bodo potekali procesi utelešanja in udejanjanja. Ne rečemo po naključju, da naj bi naša dejanja sledila pravim, dobrim in resničnim mislim ter občutkom.

Podobno kot postenje, bi lahko okarakterizirali tudi daljši odmik v osamo, ashram ali nekajurne meditacije. Morda bi bilo bolje, če bi pričeli postopoma zapuščati stare očetove poti iniciacije ali posvečenstva, kot je bilo to prikazano ob priliki oživljanja lazarja. Strinjali se boste, da se v današnjem času še najbolje osveščamo tukaj in zdaj, v našem vsakdanjiku skozi neprestane življenjske izzive, torej preizukušnje in skušnjave. Če jih seveda zmoremo premostiti, za kar pa smo ponovno sami odgovorni. Življenje je namreč namenjeno tudi temu, da si ustvarjamo dovolj zdravo in varno življenjsko filozofijo.

Zagovorniki posta bi se v tem trenutku upravičeno vprašali: "toda, zakaj poznamo toliko ozdravitev, navkljub opisanim vprašljivim značilnostim posta?" na to vprašanje bi si lahko odgovorili le, če bi si zastavili še nekaj vprašanj. Na primer, ali so bili vsi diagnosticirani tumorji pred omenjeno ozdravitvijo resnično maligni, zločesti in zatorej neozdravljivi? Se niso morda vzporedno vklopile tudi druge moči ozdravitve (naša odločitev o spremembi načina življenja in prehranjevanja, izboljšanje medosebnih odnosov, prepoznavanje vzrokov nastanka tumorja in odprava le-teh, povečana terapevtska volja in še bi lahko naštevali. Namreč v vseh centrih, kjer prakticirajo postenje izvajajo še mnogo dejavnosti ali prijemov celostnega stabiliziranja osebnosti, kot so avtogeni trening, mentalna dinamika, euritmija, molitev, bachova cvetna terapija, avtourinoterapija, homeopatija, akupunktura in tako dalje. Bi zatorej post pri večini primerov resnično lahko uvrstili med prvo in najučinkovitejšo terapijo uravnovešanja? Ne smemo pozabiti, da nikoli in nikjer ne obstaja le ena neharmonija, simptom, da se ne smemo popolnoma zanesti le na en način ugotavljanja neravnovesja in da zdravja skorajda nikoli ne zagotavlja le posamičen prijem uravnovešanja. Bolezni ali odmika od harmonije se moramo vedno lotiti celostno, na vseh nivojih. Kot smo lahko razumeli, obstaja še mnogo dovolj učinkovitih metod prenove, čiščenja in obnavljanja, ki so mnogo lažje izvedljive in manj vprašljive, kot bi lahko bil daljši post. Strani se seveda pustijo popisati, naš duševni svet pa le s težavo premaguje skušnjavo prepričevanja okolice in dokazovanje le tistega v kar trenutno verjamemo. Poznam kar nekaj primerov, katerim se je stanje tumorja po 42. Dnevnem breusovem sokovno - čajnem postu poslabšalo. Povsem verjetno je, da postenje poleg rakaste celice, zmore izstradati, izpiti tudi nas kot celoto. Je bil za poslabšanje stanja odgovoren le post, ob katerem se sile ozdravitve, ki prinašajo tudi pravo obliko organom, zaradi splošne oslabitve odmaknejo, ali pa je določeni osebi le primanjkovalo zaupanja, moralne podpore ali celo omenjenih tehnik uravnovešanja, se boste morda vprašali? Po vsej verjetnosti vsakega po malem, bi lahko rekli. Se je njegovo/njeno življenje moralo izteči, morda pa oseba ni zmogla spremembe na bolje, v višje vibracije bivanja,…, bi pripomnili nekateri.

Če vsaj malce povzamemo, bi lahko rekli, da post pozitivno deluje in da "hrani", plemeniti vse nivoje bivanja, toda kaj lahko se zatakne, če si cilja in postopka nismo primerno zastavili. Iz opisanega sodeč bi bilo mnogo bolj primerno izvesti nekaj kratkih, kot pa en daljši popolni post letno.

Za konec si oglejmo še dva primera posta, ki bi bila današnjemu človeku kot bitju - prinašalcu svobode in ljubezni, še najbolj primerna:

1. Za tridnevno postenje potrebujemo najprej tridnevno duhovno ali vsaj mentalno pripravo, katere čas bo namenjen iskanju pravega, poglobljenega motiva postenja. Temu sledijo trije duševni dnevi, saj moramo naš čustveno-mentalni svet na post pripraviti in mu postopoma vsakodnevno odvzemati količino zaužite hrane. V tretji trojki, torej od sedmega do devetega dneva postenja, bomo prehrambeno-vitalni vir jačanja v celoti zaprli tudi eteričnemu telesu. Zadnji trije dnevi pa bodo namenjeni ponovni, toda postopni fizični vzpostavitvi prehranjevanja. Kot smo skupaj ugotavljali, se bomo v opisanem primeru popolnoma postili in uživali tekočino le tri dni. Ob tem pa se potrudite, da bodo trije dnevi prehrambene abstinence obarvani ali izpeljani vsaj v podaljšanem vikendu, če že ne v času daljšega dopustovanja.

2. Glede na moči, ki jih prinašajo življenjski izzivi, bo danes še posebej primeren post, ki omogoča popolno in bolj harmonično utelešanje vseh štirih dimenzij bivanja. Izvedli naj bi ga dvakrat v dveh letih, kar naj bi zadostovalo tudi za dovolj učinkovito dolgoročno organiziranje vseh sedmih vitalnih procesov, kot so dihanje, proizvajanje toplote, hranjenje, delitev celic, vzdrževanje življenja, rast in razmnoževanje. Morda bo to tisti post, ki vam bo izboljšal presnovo v taki meri, da boste pozneje mnogo bolj zdravo in brez truda tudi shujšali, pa čeprav to ni bil namen tega postenja. Omenjeni post, ki ni pravi post, temveč nekakšno ritmično prelivanje, povezovanje skozi čas in prostor, bo trajal 87 dni.

˘ Pričnemo ga izvajati na fizičnem nivoju, zato bomo prvi dan jedli le kruh in pili vodo. Naslednje štiri dni se prehranjujemo kot ponavadi. Vse skupaj ponovimo še dvakrat. Torej trije ciklusi (1+4, 1+4, 1+4) po pet dni, kar znaša 15 dni. In zakaj ravno en dan kruh in štiri dni po starem? Kruh je namreč simbol izobilja, sitosti, predvsem fizičnega telesa. Šele, ko je sin razlomil kruh, so ga učenci - apostoli prepoznali. S tem dogodkom se končuje stara očetova pot ustvaritve, začenja pa se nova sinova pot evolucije ali razvoja. Po trikrat izvedemo vsak ciklus zato, da se v nas še bolj ojačajo ali harmonizirajo tri sposobnosti duše (misliti, čutiti in udejanjati). Nekaj najprej prepoznam, potem sprejmem in končno tudi udejanjim. Število štiri pa ponazarja fizično telo skozi štiri etre, elemente in fizične sile (štirideset dni v puščavi, 40 let deževja,…).

˘ Šestnajsti dan pričenjamo post eteričnega telesa. Prvi dan pijemo le vodo, hranimo pa se samo z zelenjavo, predvsem listnato, tako kuhano, kot tudi presno. Preostala dva dneva se hranimo po že ustaljenem načinu, podobno kot se vsak dan. Tudi ravnokar omenjen ciklus ali ritem treh dni 1+2 izvedemo trikrat (9 dni ali trikrat po 1+2, 1+2, 1+2 dneva). Zelenjava, še posebno pa listnata, spada pod etersko dimenzijo bivanja. Vsakemu zelenjavnemu dnevu sledita dva dneva pavze ali dva dneva običajnega prehranjevanja. Število dva bi v tem primeru pomenilo polarnost jina in janga, torej filozofije druge postatlantidske civilizacije (antična perzija, kamor spada tudi kitajska tradicionalna medicina). Človeštvo je v tistem obdobju doživljalo in v sebi razvijalo vitalno ali etersko raven bivanja. Trije ciklusi, kot že rečeno, pa prinašajo tri moči ali sposobnosti duše (misliti, čutiti in delovati). Duša je namreč tisto bitje, ki naj bi harmonično vodila vse življenjske procese (21).

˘ Vstopamo v 25 dan, v post za dušo. Duševni svet bivanja doživlja ritem števila 7, in sicer ritem sedmih planetov, sedmih dni v tednu, čaker, barv, tonov, sedemletnih razvojnih obdobij,…. Sadje bi bilo zaradi svojih barv, dišav, vonjav in okusov še najprimernejše za harmoniziranje duševnega telesa. Prvi, v našem primeru 25. Dan, se bomo hranili le s sadjem in pili vodo, naslednjih sedem dni pa bomo ponovno jedli vse kar nam vsakdanjik ponuja. Še dvakrat vse ponovimo v smislu 1+7, 1+7, 1+7 dni, torej, 3x8, kar znaša skupno 24 dni.

˘ In že smo pri 49. Dnevu "postenja" ali bolje uravnovešanju duhovne dimenzije bivanja. Njo predstavlja število dvanajst, v smislu dvanajstih apostolov, možganskih živcev, mesecev leta, zvezdnih znamenj, vsote štirih teles krat ali pomnoženo s tremi višjimi zavestmi. Prvi, 49. Dan, bomo ravno zato pili le vodo, preostalih dvanajst dni pa vse po starem, toda v zmernih količinah, čimbolj kakovostno, bio ali homeodinamično vzgojeno hrano. Vse skupaj ponovimo še dvakrat, torej 1+12, 1+12, 1+12 dni, kar pomeni skupno 39 dni (3x13). Post smo tako zaključili in se telesno, vitalno ter duševno bolje organizirali. Močnejši pa bomo tudi za sprejemanje in premoščanje življenjskih izzivov.

˘ Še kontrola:15 + 9 + 24 + 39 = 87 dni

Naj vas še opozorim, da kruhu, zelenjavi, sadju in vodi ničesar ne dodajajte. Ne olja, kisa, niti slanih ali sladkih namazov, začimb, kaj šele beljakovin v obliki mlečnih izdelkov. Vodo pijmo vsaj 15 minut pred ali 90 minut po obroku. To velja še posebej za sadne dneve. Klistir z mlačno vodo nam bo v teh dneh tudi koristil. Enkrat tedensko bo kar prava mera. Vsaj v prvih nekaj tednih. In nikar se ga preveč ne bojmo! Izvajajmo ga vedno na prazen želodec, vsaj pol ure pred ali dve uri po obroku, in če je le mogoče, nikdar po večerji. Razen, če se nam obeta gripa, nenaden prehlad. Pa previdno, še posebej, če sumimo na vnetje slepega črevesja, in če smo v zadnjih nekaj letih imeli operacijo ali kakršenkoli poseg na debelem črevesu. Enako velja za prvi del, torej, tri do petmesečno nosečnost. Verjamem, da se zavedate, da popolnega posta v drugem stanju in pri sladkorni bolezni, ne boste izvajali, vsaj ne daljšega od enega dneva.

Morda nam bosta članka o postu le pomagala k večji preudarnosti v izvajanju le tega. Če našim idejam, morda celo védenjem o postu še vedno ne zaupate, potem postanite pri svetovanju postenja vsaj malce bolj previdni in kritični. Ob tem pa se ne zanašajte preveč na polno luno, ki prinaša moči obnavljanja in strukturiranja, ali na mlaj, ki omogoča sile čiščenja, oblikovanja.

Franc Božjak

Udeležite se poletnih delavnic: Projekt Človek - poletne delavnice 2006