|    V Indoneziji, kot tudi drugod v Aziji, je pod vplivom tim. »zelene revolucije 
  v kmetijstvu« prišlo do uporabe kemije in hibridnih vrst rastlin . 
Prve spremembe so bile šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je 
  s kampanjo za ekološko kmetijstvo začel švicarski katoliški misijonar Agatho 
  Elsener, ki je ustanovil fundacijo Bina Sarana Bhakti ( BSB) v zahodni Javi, 
  kjer je ustanovil tudi ekološki poljedelski center in kjer pridelajo največ 
  ekološke hrane v Indoneziji. 
Temu centru so sledili tudi drugi kot npr. tudi IDEP na Baliju.
  V sodelovanju s BSB so tudi v IDEP-u začeli z ekološkim kmetijstvom na Baliju 
  (poskusni center Pengosekan pri Ubudu)za pomoč lokalnemu prebivalstvu ter za 
  preusmeritev iz turizma, ki so ga močno prizadeli teroristični napadi, in v 
  Acehu 
  (Greenhand Field School v Lamsujinu), kjer preživelim prebivalcem po strahotnem 
  cunamiju pomagajo pri obnovi poljedelstva na ekološki način.  
Obenem so tudi aktivni pri pomoči preživelim strahotnega potresa na Javi v 
  letošnjem letu, v prihodnje pa bodo tudi tu obnavljali kmetijstvo po ekološkem 
  principu..  
V okviru svetovne akcije proti revščini Global Call To Action Against Poverty, 
  v katero so vključene tudi znane osebnosti kot Nelson Mandela, Bob Geldof, Bono 
  in Will Smith, smo skupaj z IDEP-om pomagali tudi slovenskemu misijonarju Janezu 
  Krmelju pri projektu kmetijstva na misijonu Ranomena na Madagaskarju po katastrofalnih 
  poplavah z ekološkimi semeni in gnojili. 
Njihova semena se poskusno gojijo tudi na poskusnem ekološkem polju Pohorski 
  Dvor Kmetijske Fakultete v Mariboru. 
Pred kratkim so se v IDEP-u lotili projekta novega poskusnega vrta na Baliju 
  : 
Ta bo vključeval več vrtov : 
  -tim. namočeni vrt( wet garden) za balijski riž po sistemu SRI (System Rice 
  Intensification), ki ga je razvil francoski misijonar na Madagaskarju Henri 
  de Laulanie  
  - vrt zdravilnih rastlin 
  - sadni vrt 
  - vrt rož 
  - zelenjavni vrt 
  - vrt začimb 
  - vrt za ohranjanje semen 
Vrt bo v skladu z ekološkim principom permakulture, tako bodo npr. sadna drevja 
  pomešana s stročnicami zaradi zaščite proti vetru. 
Cilj projekta balijske permakulture je zbrati vse razpoložljivo znanje, staro 
  in novo, lokalno in mednarodno ter iz tega najti najboljši način za razvoj ekološkega 
  kmetijstva ter s tem pomagati okoliškim kmetom, da si sami pomagajo, da ne bodo 
  imeli slabega pridelka oziroma, da ne bodo več uporabljali kemičnih sredstev 
  pri kmetovanju. 
Projekt balijske permakulture obsega tudi ekološko ravnanje z odpadki, izobraževanje 
  ter delavnice, ki jih izvajajo po Indoneziji.  
Projekt na Baliju in Sumatri seveda rabi finančno pomoč, zato smo ga v okviru 
  sodelovanja med GCAP skupinami po svetu kot projekt trajnostnega razvoja, kar 
  poudarja deklaracija GCAP iz Bejruta, tudi sprejeli v Sloveniji.  
V zbiranju finančnih sredstev za humanitarno-razvojni projekt bo na voljo tudi 
  komplet Vstani proti revščini/ Stand Up Against Poverty, ki vključuje glasbeni 
  CD in DVD na voljo po 5400 SIT . Z nakupom boste konkretno pomagali pri zmanjševanju 
  revščine v svetu ter ohranjanju narave ter zdrave prehrane.. 
Naročilo ter nakup kompleta Vstani proti revščini :  
Robin Dewa, 
Za svetovno akcijo proti revščini  
  (Global Call To Action Against Poverty)  
GSM:051 606 847, mail: ro.dewa@yahoo.com 
Vir: www.gibanje.org
   |