Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 kaže, da v EU nismo zaustavili negativnega trenda upadanja biotske raznovrstnosti
Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki ga je danes objavila Evropska komisija, kaže, da v zadnjih letih ni bil dosežen bistven napredek za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in obnovitev ekosistemov. Neustrezno izvrševanje obstoječe zakonodaje in povečani pritiski s strani kmetijstva sta označena kot glavna vzroka za izgubo narave (1).

Strategija EU, ki je bila s strani držav članic EU potrjena v letu 2011, vključuje šest glavnih ciljev, ki morajo biti izpolnjeni, v kolikor želimo zaustaviti propadanje evropskih živalskih in rastlinskih vrst, ki so bistvenega pomena za zagotovitev našega preživetja in trajnostni razvoj naše celine. Po štirih letih lahko ugotovimo, da je na področju vseh ciljev, razen enega, napredek nezadosten. Pri nekaterih ciljih, kot na področju kmetijstva in gozdarstva, ni videti sploh nikakršnega napredka. Politično ukrepanje glede teh vprašanj je zelo pomanjkljivo. Nedavno se je morala vlada Velike Britanije zagovarjati na sodišču saj so jo WWF in druge nevladne organizacije (2) tožile zaradi njene nezmožnosti rešitve problema razpršenega onesnaževanja v kmetijstvu, ki ogroža obnovo naravnih habitatov.

Zahvaljujoč direktivama o pticah in habitatih se je po vsej Evropi stanje ohranjenosti številnih habitatov in vrst izboljšalo. Bili smo priča okrevanju ogroženih vrst, kot so rjavi medved, volk, bober in vidra. Ugodnosti za naravo, ljudi in gospodarstvo, ki izhajajo iz tega procesa so se močno povečale (3). To kaže, da je obstoječi pravni okvir učinkovit in da le potrebuje dobro in strogo izvajanje.

»Pred nekaj dnevi smo v New Yorku slišali podpredsednika EK Timmermansa slišali govoriti o tem, da moramo cilje trajnostnega razvoja spremeniti v močne politične ukrepe. Že od Earth Summit-a leta 1992 je ohranjanje biotske raznovrstnosti del agende za trajnostni razvoj. Na današnji vmesni pregled strategije je treba gledati kot na priložnost, da se v Evropi in po svetu poživi napore za ohranjanje biotske raznovrstnosti,« je povedala Genevieve Pons- Deladriere, direktorica Evropskega urada za politiko WWF-a.

»Komisija mora uporabiti svojo moč, da prisili države članice v izvajanje in izvrševanje direktiv o pticah in habitatih ter da popravijo tudi politike na področju energetske in prometne infrastrukture ter na področju kmetijstva. Intenzivno kmetijstvo, kot eden poglavitnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti, je potrebno obravnavati izjemno resno: proizvodnja hrane je odvisna od narave in mora prispevati k njenemu ohranjanju ne pa k njenemu izginotju,« je povedala Martina Mlinarič, višja uradnica za biotsko raznovrstnost in vode v Evropskem uradu za politiko WWF-a.

Beležke:

(1) Stanje narave v EU: