NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 29-jun
  • Raznolikost v prostovoljnem delu - Prostovoljska akademija 2026
  • Gal Golob trio

  • torek 30-jun
  • 27. otroški Folkart - Slovenija

  • sreda 01-jul
  • 67. Jazz festival Ljubljana: Pat Metheny: Side-Eye III+

  • petek 03-jul
  • Swing plesni večeri na Aleji Sky

  • sobota 04-jul
  • ARTish Prodajno razstavni umetniški festival

  • nedelja 05-jul
  • XXIX. Mednarodna likovna kolonija

  • torek 07-jul
  • Livija Pandur: Brezmadežna

  • sreda 08-jul
  • Opera Balet SNG Maribor: Evita

  • petek 10-jul
  • Volleyball on water - Powered by Big Bang

  • sobota 11-jul
  • The Damned: Final Damnation 50

  • nedelja 12-jul
  • Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana

  • sreda 15-jul
  • Gioachino Rossini: Seviljski brivec

  • četrtek 16-jul
  • Poletje v Minoritih: Regi Kvak

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Osvobojeni trebuh matere   
    torek, 5. avgust 2008 @ 21:25 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Za vsakega človeka
    obstaja neka dežela
    in lepa je vse dotlej,
    dokler je ne okužijo
    z gnilimi usti in otipajo
    s kužnimi rokami.

    Ne pusti te oditi,
    privezan si na jekleni drog,
    na osvobojenem trebuhu matere,
    oslepele od katarate.

    Planeti nad tabo niso arhitektura,
    ki jo je mogoče izpiliti
    v oddaljenosti sanj.
    So le prgišče zavesti,
    ki meri kazalec v zenit
    in pušča telo v nepolnosti.

    Stiska v grlu,
    v najglobljem kotičku,
    kjer samotarsko izlizujem
    površine zvezd, na katerih se je
    nabralo toliko zemeljskega prahu.

    Zvezda je votla in je čisto človeška.
    Duša ni smrt, je prostor za snov.
    Je hermetično zaprta posoda.
    Roke si brišejo s trnjevo brisačo
    na prostranem notranjem dvorišču.

    Horde jim sledijo,
    škoda je njihovih čevljev.
    Vsak od njih ima svojo kletko.
    Na čelu veliko znamenje –
    znak norosti, ki ga razkazuje
    s prostaškim nasmehom.

    Pogled na to otožnost
    se meša z usmiljenjem in gnusom
    kot prostodušni krohot v bordelu.
    Le kako sem se morala sem vštuliti,
    tako nepovabljeno v to družino,
    kjer je toliko Jobove bolečine,
    toliko brezmejnega votlega prostora.

    Kazati čustva, da si brusijo zobe,
    spodbujati kičasto preobilje nasmehov
    v krhkem razmerju s človekom,
    se predajati nerazmišljujočim močem
    proč od tihožitja, ki te ne pusti oditi
    in te po polžje ohranja v osnutku volje.

    www.tatjana-malec.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.tatjana-malec.si
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Osvobojeni trebuh matere | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2026 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,79 seconds